The Golden Age zgodbo nadaljuje 15 let po tem, ko Elizabeta I. premaga škotsko kraljico Mary in zasede prestol (tu se je končal prvi film, Elizabeta). Foto:
The Golden Age zgodbo nadaljuje 15 let po tem, ko Elizabeta I. premaga škotsko kraljico Mary in zasede prestol (tu se je končal prvi film, Elizabeta). Foto:
Clive Owen kot sir Walter Raleigh
V prvem filmu je glavni junakinji srce strl Joseph Finnes, zdaj pa je ta naloga padla na ramena Cliva Owena.
Shekhar Kapur in Abbie Cornish
Shekhar Kapur (na sliki z Abbie Cornish, ki v filmu prav tako nastopi) je obtožbe gladko zavrnil. Foto: Reuters

Elizabeta I. je prikazana kot pogumna vladarka, španski Filip II. pa kot srborit, fanatičen katolik, ki rožni venec vihti kot sabljo, po Escorialu divja kot norec in fantazira o tem, kako bi svet podredil katoliški veri.

Franco Cardini, italijanski mediavelist

V Vatikanu delujoči ugledni zgodovinar Franco Cardini je pred kratkim javno in srdito napadel film Elzabeth: The Golden Age, ki ga je Shekhar Kapur posnel kot nekakšno nadaljevanje Elizabete iz leta 1999. "Deviško kraljico" še vedno igra Avstralka Cate Blanchett, njeno "skušnjavo" pa tokrat Clive Owen v vlogi sira Walterja Raleigha. Drugi vsebinski poudarek filma so spletke španskega kralja Filipa II., ki skuša ob pomoči svoje mogočne vojske zrušiti Elizabetino oblast v Angliji.

Protipapeška travestija in karikirani fanatik
Zgoraj omenjeni Cardini, ki na univerzi v Firencah predava srednjeveško zgodovino, je prepričan, da je Zlata doba "izkrivljena protipapeška travestija", ki skuša zahodno civilizacijo razklati v času, ko bi ta morala "zaradi grožnje islama iskati svoje skupne krščanske korenine".

Moti ga predvsem to, da je kraljica Elizabeta I. "prikazana kot sposobna političarka in pogumna vladarka, španski Filip II. pa kot srborit, fanatičen katolik, ki z rožnim vencem maha kot s sabljo, po Escorialu (kraljeva palača, op. n.) divja kot norec in ki fantazira o tem, kako bi svet podredil katoliški veri".

Kdo so bili zlobci in kdo pozitivci?
Pomorski poraz španske "nepremagljive armade", kot so ji rekli, naj bi leta 1588 povzročila nevihta, v filmu pa je, trdi Cardini, prikazan kot "bleščeča zmaga svobodomiselnosti v boju proti silam teme, poosebljenim v Inkviziciji". Sam misli, da je zgodovina drugačna: Filip II. in Vatikan sta priskočila na pomoč Beneški republiki, ki so jo ogrožali Turki, Elizabeta pa se je medtem ukvarjala s tem, kako bi oslabila Francijo, kjer se je vladal razkol med protestantskimi hugenoti in katoliki.

Po Cardinijevem mnenju filma, ki "tako temeljito in perverzno potvarja zgodovino" in skuša "sekularizirati in dekristijanizirati Evropo", ni mogoče oceniti kot dobrega. Z njim se ne bi strinjala večina strokovne javnosti, ki je film (in predvsem glavno igralko) na premieri v okviru festivala v Rimu nadvse pohvalila.

In kaj pravi režiser?
"Film je pravzaprav zelo zelo neprotikatoliški," se je Kapur zapleteno izrazil na tiskovni konferenci v Sydneyju. "Je pa kritika vsakršne verske skrajnosti." V Indiji rojeni režiser je tudi potrdil ugibanja, da je novi film drugi del nekakšne trilogije o najslavnejši britanski monarhinji vseh časov. "Elizabeta je bil zelo oseben film o ženski naravi. Na koncu glavna junakinja samo sebe krsti za "deviško kraljico" in na neki način privzame vlogo device Marije. V drugem filmu se sprašujem, kako živi nekdo, ki se je razglasil za božanskega, pa ima kljub temu še vedno zelo človeške potrebe in hrepenenja."

Ana Jurc

Elizabeta I. je prikazana kot pogumna vladarka, španski Filip II. pa kot srborit, fanatičen katolik, ki rožni venec vihti kot sabljo, po Escorialu divja kot norec in fantazira o tem, kako bi svet podredil katoliški veri.

Franco Cardini, italijanski mediavelist