Emmanuel Razavi se je pogumno lotil zopetrstavljanja izjavam uradnih predstavnikov francoske vojske, katerih zgodba o lovu na Osamo bin Ladna se nekoliko razlikuje od različice vojakov s terena. Foto:
Emmanuel Razavi se je pogumno lotil zopetrstavljanja izjavam uradnih predstavnikov francoske vojske, katerih zgodba o lovu na Osamo bin Ladna se nekoliko razlikuje od različice vojakov s terena. Foto:
Osama bin Laden

Gre za film Bin Laden, les ratés d'une traque (Bin Laden, polomija z lovom) francoskih novinarjev Emmanuela Razavija in Erica de Lavarena, ki sta za nekaj francoskih medijev poročala iz Afganistana. Film razkriva, da bi se lahko Osame bin Ladna znebili že leta 2003 ali ko so člani elitnih francoskih vojaških enot v Afganistanu kar dvakrat dobili priložnost za ustrelitev terorista. Akcije pa niso mogli izpeljati, ker jim Američani, ki so bedeli nad akcijami francoskih vojakov na območju v bližini meje med Pakistanom in Afganistanom, niso pravočasno izdali dovoljenja za "odstrel".

Ameriško zunanjepolitično mešetarjenje
Francoska oblast je zanikala, da bi se vojaki sploh "srečali" z zlobnim teroristom. Temu navkljub pa je dokumentarec ponovno spodbudil razpravo o tem, da si Američani v resnici sploh ne prizadevajo kaj dosti za to, da bi ujeli bin Ladna, ki naj bi bil tudi odgovoren za teroristične napade, katerih glavni žrtvi sta bila nebotičnika newyorškega svetovnega trgovinskega centra. O tem "šušljajo" tudi Afganistanci, ki svoje domneve hitro podkrepijo z navajanjem podatkov o ameriški politiki do Pakistana. Američanom naj bi bila tako ljubša stabilnost odnosov s Pakistanom kot pa "ugonobitev" enega največjih zlikovcev v tem trenutku. V Pakistanu namreč živijo številni bin Ladnovi privrženci in preveč goreči ameriški lov na bin Ladna bi lahko nevarno skvaril odnose med Pakistanom in ZDA.

25 milijonov bi najraje obdržali v državnem sefu
O dvoličnem ameriškem boju proti terorizmu je Razaviju in de Lavarenu povedal tudi neimenovani francoski vojak, ki je tudi sam izkusil nenavadnost lova na "eno najbolj zaželenih glav tega trenutka". Vojak je dejal, da je prošnja za potrditev dovoljenja za atentat na Osamo bin Ladna do za izdajo tega dovoljenja pristojnih Američanov potovala kar dve uri, kar je menda zares nenavadno dolgo. 25 milijonov dolarjev, kolikor jih ameriška vlada ponuja za "negibnega" bin Ladna, naj bi bila tako po navedbah nekaterih "poznavalcev" razmer v Afganistanu zgolj sredstvo za prikrivanje resničnih političnih načrtov Busheve administracije.