Alejandro Monteverde še sam ni mogel verjeti, da je dobil nagrado po izboru občinstva. Foto:
Alejandro Monteverde še sam ni mogel verjeti, da je dobil nagrado po izboru občinstva. Foto:
Death of a President
Film Death of a President je tako realističen, da marsikomu ob njem ni prijetno. Predsedniku Bushu pa verjetno še najmanj.

Upam, da to niso samo sanje, iz katerih se bom zbudil na akademiji.

Alejandro Monteverde
Prizor iz filma Bella
Bella je zgodba o rojstvu neke ljubezni, katerim v boju za oskarje nihče ne pripisuje pretiranih možnosti za zmago. Bo letos drugače?
Jude Law
Tudi če All The King's Men v kinematografih pogori, kariera Juda Lawa verjetno ne bo šla po zlu. Foto: Reuters
Ken Loach
Ken Loach je z istim filmom, The Wind That Shakes The Barley, v Cannesu navdušil, v Torontu pa razočaral. Foto: EPA

Mehiški film Bella je na filmskem festivalu v Torontu dobil priznanje, za katerega režiserji po navadi trdijo, da jim največ pomeni: nagrado za najboljši film po izboru občinstva. Najboljši film po mnenju kritikov je postal sporni kvazidokumentarec Death of a President (Predsednikova smrt), v katerem so gledalci "priča" atentatu na predsednika Busha leta 2007 (ustvarjalci so si pomagali z računalniškim "prirejanjem" resničnih posnetkov predsednika).

V imenu globlje resnice
Že pred premiero Predsednikove smrti je film Britanca Gabriela Ranga dvignil ogromno prahu, tudi po njej pa si nekateri niso premislili, da prikazati umor aktualnega predsednika ni primerna tema za oči množic. Strokovna žirija v Torontu je kljub temu presodila, da si film nagrado fipresci zasluži "za pogum, s katerim krivenči stvarnost v imenu večje resnice."

Slika nedolžnosti
"Upam, da to niso samo sanje, iz katerih se bom zbudil nazaj na akademiji," se je na zmago odzval Monteverde. "To je moj prvi festival. Moj prvi film. Moje prvo vse!" Bella (v filmu je Monteverde glavno žensko vlogo prepustil kar svoji ženi Ali Landry) je v New York postavljena romantična zgodba o dvojici, kateri se življenji v enem samem dnevu za vedno prepleteta in spremenita. Poti se križajo odcveteli nogometni zvezdi, kuharju Joseju in pravkar odpuščeni natakarici Nini.

Skriti adut
Film je obenem dokaz, da ni vse v dobri promociji - okrog njega se v desetih dneh, kolikor je festival trajal, ni dvigovalo prav nič prahu. Film, za katerim stojijo ameriški producenti, je iz tekme izločil politično obarvani dokumentarec o turneji skupine Dixie Chicks Shut up and Sing in film Moj najboljši prijatelj Patrice Leconte.

Za vsakogar dovolj sekcij
Nagrada Diesel Discovery, pri kateri zmagovalca izbira stotine novinarjev, ki poročajo s festivala, je šla v roke norveški ekipi filma Reprise, ki ga je režiral Joachim Trier. V "domačih" kategorijah - torej tistih, v katerih tekmujejo samo kanadski filmi, so zmagali Sur la trace D'Igor Rizzi, Manufactured Landscapes in kratki film Les Jours. Nagrado za kulturno inovativnost so prisodili turško-nemški koprodukciji Takva - A Man's Fear of God.

Odštevanje do oskarjev se začenja
Filmski festival v Torontu pa zadnja leta velja tudi za dogodek, na katerem svetu predstavijo filme, za katere upajo, da bodo ameriško filmsko akademijo prepričali v boju za oskarje. Zmago v Torontu so z oskarjem v preteklosti nagradili že filmi Lepota po ameriško, Chariots of Fire in lani južnoafriški Tsotsi, ki je kasneje postal najboljši tujejezični film.

Brez škodoželjnosti ne gre
Seveda pa noben tekmovalni festival ne more miniti brez preštevanja "največjih poražencev". Letos je z najbolj povešenimi glavami verjetno odšla zvezdniška zasedba filma All The King's Men režiserja Stevena Zailliana.

Vseeno pa presenečenje na neki način le ni bilo presenečenje: v prejšnjih letih sta prav tako z velikimi upi v Toronto prispeli visokoproračunski produkciji Elizabethtown in Človeški madež, ki sta na koncu prav tako utrpeli udarec po samozavesti. All The King's Men, v katerem igrajo Sean Penn, Jude Law in Kate Winslet, je po mnenju veliko kritikov "kapituliral" zato, ker si je drznil prirediti z oskarjem za najboljši film nagrajeno dramo iz leta 1949. V novejši različici Sean Penn kalifornijskega guvernerja Willieja Starka, ki se pod težo gospodarske krize ukloni korupciji.

Ken Loach na oni strani Atlantskega oceana "ne vžge"
In še kot zanimivost: film britanskega režiserja Kena Loacha The Wind That Shakes the Barley, veliki zmagovalec letošnjega filmskega festivala v Cannesu, je občinstvo v Torontu pustil povsem hladno. Ne samo, da ni dobil nobene nagrade, ampak so ljudje menda celo odhajali iz dvorane pred koncem predstave. Pričakovanj prav tako ni dosegel najnovejši film Ridleyja Scotta A Good Year z Russllom Crowom v glavni vlogi.

Upam, da to niso samo sanje, iz katerih se bom zbudil na akademiji.

Alejandro Monteverde