Festival, s katerim se Izola do nedelje spreminja v filmsko mesto, se z uvodnim večerom pridružuje lanskemu zaznamovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne. Ob 21.00 si bodo obiskovalci festivala na Manziolijevem trgu ogledali film Let nad bojnimi polji. Francoski film temelji na posnetkih, ki jih je snemalec Lucien Le Saint med avgustom in septembrom 1919 posnel med letenjem nad zahodnim bojiščem od belgijskega Nieuwpoorta ob Severnem morju do Marna. S pilotom Jacquesom Trolleyjem de Prévauxom sta s ptičje perspektive posnela ruševine in razdejanje, ki je ostalo po štiriletnih bojevanjih prve velike vojne. Film je naročila kinematografska služba francoske vojske, najverjetneje zato, da bi pokazala škodo zaradi morebitnih odškodnin pri mirovnih pogajanjih. Obenem pa je nastal tudi v duhu dokumentiranja pokrajin, na katerem je temeljil projekt Les archives de la planète Alberta Kahna, ki z znanstvenim vodjo Jeanom Brunhesom velja za ustanovitelja sodobne človeške geografije.

Ob glasbeni spremljavi pod taktirko priznanega džezista
V nasprotju z letalom omogoča počasni polet zrakoplova umirjen in osredotočen pogled na celoten kader, pa tudi na podrobnosti ob njegovem robu. Kot opaža Luca Giuliani iz Cinetece del Friuli, enega od producentov uvodnega dogodka, je zorni kot dovolj oddaljen, da si lahko oddahnemo od misli na vse, kar se je dogajalo v letih spopadov, obenem pa dovolj blizu, "da izpostavi podrobnosti nesmiselne morije, človeškega trpljenja in uničenja zaradi tehnološke blaznosti, čeprav nam prihrani obup, blato, dim in smrad, ki so jih doživljali ljudje v boju". Obuja tudi čas pionirjev kinematografije, ko je za prikaz sveta zadostovalo, da ga je kamera ujela v kader. "To ni morbiden vojni turizem, ki so mu bila priča bojišča že v časih napoleonskih vojn, temveč zorni kot, ki postavlja pod vprašaj smisel marsičesa in izpostavlja izgubljeno resonanco v tedanjem svetu."
Posnetke, ki so skoraj stoletje izgubljeni ležali v arhivih francoske vojske, bo v živo spremljala zasedba Insum z grammyjevim nominirancem Glaucom Venierjem na čelu. Ob tej priložnosti pa bo svetovno premiero doživela nova glasbena oprema Venierja in Micheleja Corcelle.
S prvim dnevom festivala se začenja tudi tridnevna strokovna delavnica z vsestranskim strokovnjakom za scenarije Miguelom Machalskim. Njegovim nasvetom so med drugim prisluhnili snovalci filmov Billy Elliot Stephena Daldryja, Usodna ženska Briana de Palme in Eastwoodova Punčka za milijon dolarjev. V Izoli bo izbranim scenaristom in producentom svetoval pri razvoju njihovih projektov, svoje znanje pa bo v soboto delil tudi na brezplačnem seminarju z naslovom What Makes a Story Compelling?.
Vojna kot zapeljiva oda uporništvu
Tudi letos je Manziolijev trg rezerviran za osrednje dogajanje, kjer bodo poleg uvodnega filma prikazali še pet celovečercev. Projekcije in dogodki se bodo odvijali tudi drugod po mestu. Pomembno prizorišče je znova Kino Odeon, kjer bodo na sporedu tako dela filmskih velikanov kot popolnih novincev. V Odeonu bo program Signali, ki med drugim prinaša film Thule Matthiasa von Guntena. Ta povezuje dva kraja v oddaljenih koncih sveta, ki polnita novice s spreminjajočim se podnebjem. Film Vojna pa je prvenec režiserja Simona Jaquemeta o mladih in vojni, ki se kaže kot zapeljiva oda uporništvu.
Vrnili se bodo travniki
O nesmiselnosti vojne in nekem drugem času, ki ga ne bi smeli pozabiti, pripovedujeta tudi predstavnika dveh generacij italijanske kinematografije. Ermannu Olmiju - pred tremi leti smo lahko videli njegovo Vas iz kartona (Il villaggio di cartone, 2011) - se festival tokrat poklanja z dvema zgodbama. Vrnili se bodo travniki (Torneranno i prati, 2014) pripoveduje o izmučenosti vojakov v zasneženih jarkih prve svetovne vojne. Družinski mozaik Okoliščina (La circostanza, 1974) pa je prikaz življenja premožne milanske družine, ki je razpeta med stanovanjem v mestu, obmorsko vilo in kmetijskim posestvom, in načenja obča vprašanja, povezana s problematiko industrijske družbe, družinskih odnosov in komunikacije.
V živahnem svetu živih in mrtvih
Mlajši generaciji pripada Giuliano Ricci, vzhajajoče filmsko ime, ki predstavlja intimni dokumentarec Človek na Luni (L'uomo sulla Luna, 2014). V njem prisluhne sardinskim ženicam, ki so preživele može in drugo sorodstvo in zdaj s pripovedmi o svetu sanj in duhov pričujejo o živahnem srečevanju svetov živih in mrtvih.
Od hrvaške produkcije do spregledanih islandskih stvaritev
Tudi sekcija Dobri sosedje, ki jo obujajo iz zgodnjih let festivala, je namenjena filmarjem iz soseščine. Sosedje niso le geografsko pojmovani, ampak gre za široko zastavljen pojem, ki obsega vse od avtorjev in filmov, ki so nam blizu na kulturni ali povsem poetični ravni. Na sporedu bodo trije sklopi filmov štirih hrvaških avtorjev. Hano Jušić in Sonjo Tarokić zanimajo tematike dekliškega vsakdana, nabitega s čustvi, erotiko, humorjem in žensko senzibilnostjo. Filmi Igorja Bezinovića prinašajo duhovit, oster in natančen izraz, ki nam ponuja svež in brezkompromisen vpogled v družbeno resničnost. Boris Poljak raziskuje vedenje ljudi v specifičnih javnih prostorih. Predstavlja se tudi Islandija, ki jo festival gledalcem približuje s sosedskimi vezmi z Mednarodnim filmskim festivalom v Reykjaviku. Direktorica islandskega festivala Hrönn Marinósdóttir bo slovenskemu občinstvu približala kratkometražno produkcijo, ki je tam še kako živahna, a pogosto ostaja v ozadju.
V čas prve svetovne vojne je postavljen tudi film Theeb, v katerem Naji Abu Nowar govori o izumirajoči nomadski skupnosti v jordanski puščavi in izgubi povezanosti z naravo. Patricio Guzman je v filmu Biserni gumb vodo uporabil kot metaforo za iskanje resnice o zgodovini in današnjosti Čila. V Fidelio - Alice na poti je režiserka Lucia Borleteau posnela zgodbo mlade inženirke na ladji. Letošnje dogajanje se bo v nedeljo na Manziolijevem trgu sklenilo s projekcijo filma Poštarjeve bele noči, v katerem Andrej Končalovski z zmesjo fikcije in dokumentarnega pristopa sledi življenju v odročni ruski vasi.
Filmi za najmlajše
Mlajšim obiskovalcem festivala je namenjen program Podmornica - Otok za mularijo, kamor prihaja Kinobalon s slovensko premiero mladinskega filma Felix. Ogledati si bo mogoče tudi ljubke Mumine, ob praznovanju dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra pa napovedujejo tudi projekcijo filma iz leta 1978 Ko zorijo jagode.
Ob večerih se bo dogajanje preselilo na izolski Svetilnik, kjer bodo ob projekcije Videa na plaži izbranih mladih ustvarjalcev in gostov iz Trsta Science+Fiction, za vzdušje skrbeli glasbeni nastopi. Tistim, ki jih te dni pot ne bo zanesla v Izolo, pa v Kinodvoru pripravljajo Otok v Ljubljani.