Njihove pripombe režiser odločno zavrača. Kot je dejal, bi lahko v zmagovalnem filmu Cannesa, The Wind That Shakes The Barley, prikazal še veliko hujše stvari, kot jih je, pripomba, da je posnel oglas, ki bi ga lahko uporabljali za novačenje članov Ire, pa zavrača kot sploh nevredne komentarja.

Napadi na Loacha so se razvneli na več frontah. Komentator časopisa z najvišjo naklado na Otoku je film očital, da se je v filmski zgodovini najočitneje do zdaj postavil na Irino stran. Bralci tabloida so lahko prebrali tudi, da si je Loach film zamislil, da bi ugled britanskega naroda potlačil v blato. Njegov kolega pa je v drugem časopisu zapisal, da je bil Loachev namen očitno spobuditi neposredne primerjave med Irsko med letoma 1920 in 1922 ter trenutnimi razmerami v Iraku.

Brutalnost je legendarna
Film se ukvarja z irskim bojem za neodvisnost od Velike Britanije v 20. letih 20. stoletja. Prikazuje le irski vidik boja in britanske vojake upodobi kot nasilneže. Loach se zaradi tega ne misli zagovarjati, saj pravi, da so se dogodki, ki jih obravnava v filmu, v resnici zgodili. "Njihova brutalnost je legendarna - nihče se ne bi spraševal o njej," pa je zavrnil kritike, ki jih je bil deležen na račun prikazovanja britanskih vojakov v luči, ki jim ni najbolj v čast.

Kot bi snemal o italijanskih partizanih
"Film govori o skupini ljudi, predvsem mladih fantov, ki se borijo, da bi okupacijska vojska zapustila njihovo deželo. Primerjali bi jih lahko s francoskim odporniškim gibanjem in partizani v Italiji," je še dodal Ken Loach, ki je bil pred letošnjo zmago za zlato palmo nominiran sedemkrat. Leta 1990 je nagrado žirije osvojil za film Hidden Agenda, v katerem se je ukvarjal z britansko vojsko, ki je na Severnem Irskem delovala po sistemu streljaj in ubij.