Nekdanji stražnik, ki je druge priganjal na vrtiljak smrti, in njegova ljubezen sta v filmu nekakšen simbol novega Adama in Eve, para, katerega pobeg iz podzemlja napoveduje vznik nove kulture. Foto:
Nekdanji stražnik, ki je druge priganjal na vrtiljak smrti, in njegova ljubezen sta v filmu nekakšen simbol novega Adama in Eve, para, katerega pobeg iz podzemlja napoveduje vznik nove kulture. Foto:
Loganov beg
Ko dopolnijo 30 let (v knjigi 21 let), morajo navadni smrtniki stopiti na vrtiljak smrti. Njihovega življenja je konec, razen če se ne podajo na drzni beg na prostost. Foto: The Internet Movie Database
Loganov beg
Stroji in roboti so edini gospodarji, ki jih poznajo topoglavi ljudje prihodnosti in ob tem se niti ne vprašajo, kdo z roboti upravlja. Foto: The Internet Movie Database

Hollywood načrtuje ponovno snemanje apokaliptične znanstvene fantastike Loganov beg, filma o svetu 23. stoletja, v katerem sme vsak navaden smrtnik živeti le 30 let. Da se bliža trenutek smrti, mu napove pika na dlani, ki skozi leta spreminja barvo in tako sporoča, koliko življenja je njenemu 'lastniku' še preostalo. Topoumni, popolnoma anemični ljudje prihodnosti, ki ne izkazujejo prav nobene volje do aktivnega življenja, 'sistem' prokreacije in odstranjevanja sprejmejo. Pravzaprav ga imajo za edini mogoč način človeške eksistence.

Morda elegantna, nikakor pa ne edina mogoča rešitev problema prenaseljenosti
Nekoč pa se med njimi najde nejevernež - Logan (Michael York) -, ki podvomi o 'naravni upravičenosti' krutega sistema in na koncu tudi dokaže, da ljudje seveda smejo živeti dlje in tudi da stroji in nič manj mehanični človeški pazniki, ki upravljajo z njihovim življenjem, niso vsemogočni. Logan sicer ni povsem prvi, ki se skuša izločiti iz te nehumane družbe. Že pred njim je nekaj ljudem uspelo pobegniti na površje. Vendar pa je prvi, ki mu beg ni dovolj in ki želi narediti konec sistemu, ki naj bi sicer bil najbolj 'elegantna' rešitev prenaseljenosti na planetu.

Jutranja zarja novega človeštva
Prenaseljenost že dolgo ni več problem. Ko Logan in njegova spremljevalka, prelestna Jessica 6 (Jenny Agutter), uspeta prispeti na površje, najdeta tam bujno rastje, svež zrak in živali. Najdeta pa še nekoga, ki jima razjasni pogled na svet. To je starec (Peter Ustinov), ki mu že dolga leta dela družbo le trop mačk in ki mlademu paru pomaga prvič spoznati, kaj je to prava ljubezen. Njegovo znanje par po uničenju računalnika, ki upravlja s podzemnim 'kraljestvom', širi naprej, smrt starca pa tako postane simbol in napoved nove 'jutranje zarje človeštva'.

Film, ki pomeni enega vrhuncev kariere Michaela Yorka, je nekoliko svobodna priredba distopičnega romana Williama F. Nolana in Georgea Claytona Johnsona, novi film, o katerem studio Warner Bros. razmišlja že kar nekaj let, pa naj bi bolj verno sledil knjigi. Tako lahko pričakujemo, da se bo konec filma dogodil v eni od v vesolju ustanovljenih človeških kolonij, kamor ob koncu knjige pobegneta Jessica in Logan.

Končno znanstvena fantastika, ki se 'ogne' megalomaniji?
Režiser Joseph Kosinski - do zdaj si je denar služil predvsem kot avtor oglasnih spotov - bo menda ustvaril film, ki bo v znanstvenofantastični žanr vnesel nekoliko svežine. Drugače od megalomanskih filmov zadnjih let, ki se navdušeno poslužujejo bombastičnih posebnih učinkov, naj bi bilo težišče Loganovega bega št. 2 izjemna zgodba. Film naj bi bil tako 'low-tech' znanstvena fantastika v duhu šestdesetih in sedemdesetih, ko je ta žanr doživljal enega svojih razcvetov.

Polona Balantič