Pri nadaljevanki so sodelovali nekateri ustvarjalci kultnih serij Černobil (2019) in Zadnji med nami (2023), med njimi sta režiser Måns Månsson in direktor fotografije J-P Passi.

Ena najhujših pomorskih nesreč po Titaniku
Nadaljevanka Estonia je posneta po resničnih dogodkih z dne 28. septembra 1994, ko je v Baltskem morju na poti iz Talina v Stockholm v zgolj tridesetih minutah potonil potniški trajekt MS Estonia. Konec meseca mineva trideset let od pomorske nesreče, ki velja za eno najhujših v evropski zgodovini. Terjala je 852 življenj, preživelo je 137 ljudi.

Potop trajekta, na katerem je bilo največ švedskih, estonskih in finskih državljanov, velja za nerešen primer, ki še danes pretresa javnost na območju Baltskega morja. Uradna preiskava je pokazala, da je voda v trajekt vdrla, potem ko je z ladje odpadel vizir na premcu, a kot pokaže nadaljevanka, to ni odgovorilo na vprašanje, zakaj se ni rešilo več ljudi in zakaj je tako velik trajekt potonil v tako kratkem času, v le tridesetih minutah. K tako tragičnemu izidu naj bi istočasno prispevalo več pogubnih dejavnikov, od izrednih vremenskih razmer, saj je neurje tiste noči dvigovalo nekajmetrske valove, do tehničnih napak in slabe komunikacije na krovu trajekta. Vse to je prispevalo k nekakšni "popolni nevihti".

K nelagodju vsa ta leta prispeva tudi zadržanost oblasti do dviga ruševin iz morja. Trajekt je že trideset let na dnu Baltskega morja, območje je bilo s posebnim odlokom zaščiteno kot pokopališče.

Z leti so na dan prihajali novi podatki, ki so spreminjali pogled na dogajanje tiste noči. Dokumentarni film iz leta 2020 je razkril posnetke prej neznane poškodbe na strani ladje, zaradi česar se je preiskava ponovno zagnala. Ta poškodba naj bi nakazovala, da je v trajekt trčil večji objekt.

Prispevek k prestižni evropski televiziji
Nadaljevanka Estonia s proračunom 15 milijonov evrov in snemalno ekipo, ki je štela okrog 5.000 članov (če štejemo čisto vse sodelujoče, tudi tiste v postopkih postprodukcije), velja za doslej eno najdražjih in najobsežnejših v skandinavskem prostoru.

Največji delež pri produkciji so imele Švedska, Finska in Estonija – torej prav države, ki so v zgodbi nadaljevanke pod kritičnim drobnogledom. Nad posebnimi učinki so bedeli v Veliki Britaniji, najzahtevnejše prizore na morju so snemali v vodnem studiu v Belgiji. Trajekt je prispel iz Turčije, saj nobena baltska oziroma skandinavska država ni želela prispevati svoje ladje in je s tem omadeževati.

Režiser Måns Månsson: "Najprej nisem hotel imeti nič s tem"
"Nadaljevanka ni bila izjemen zalogaj samo zato, ker je imela visok proračun, ampak predvsem zaradi kompleksnosti in občutljivosti zgodbe. To je bila najtežja stvar, ki sem jo naredil v življenju," v pogovoru za oddajo Televizorka pove švedski režiser Måns Månsson. Kot režiser pomožne ekipe je v zadnjih letih sodeloval pri kultnih serijah Černobil in Zadnji med nami.

Med nadaljevankama Estonia in Černobil je več sorodnosti. Pri obeh gre za evropsko obarvana, precej atmosferična prispevka k žanru katastrofe, ki bolj kot spektakularne podobe in akcijo poudarjata kompleksen človeški in družbeni vidik nedoumljive kolektivne tragedije. Obe seriji v središče postavita ranjeno skupnost, ki zaman zahteva odgovore od ignorantske oblasti, ki ljudi pušča v nevednosti.

V mračnih tonih je ponazorjena tudi brezplodna preiskava, pri kateri so sodelovali predstavniki Finske, Švedske in Estonije. Kot namiguje nadaljevanka, se je proces, ki bi se moral osredotočiti na iskanje resnice in celjenje ran, prelevil v mukotrpno, dolgoletno prelaganje odgovornosti. Serija v tem smislu kaže s prstom na institucije, ki so zanemarile svojo družbeno odgovornost in na prvo mesto postavljale lastne interese.

"Najprej nisem hotel imeti nič s tem," v intervjuju pove Månsson. "Ključna stvar, ki me je nazadnje pritegnila k sodelovanju, je bil scenarij, ki ga je napisal Miikko Oikkonen. Ta je vpeljal mednarodno perspektivo treh držav, ki preiskujejo svoje deleže krivde. Osumljenci, ki preiskujejo sebe. To se je hitro prelevilo v prelaganje krivde na druge. Tukaj vidimo tudi boj med Zahodom in Vzhodom. Švedska je nastopala s pozicije moči in vso krivdo skušala naprtiti estonski posadki. Estonija je bila tedaj nova država. Bilo je precej kruto. Kot Šved do tega čutim sram in krivdo. Pri snemanju me je gnalo tudi to, da pokažem igre moči med vpletenimi državami."

Lepo vabljeni k ogledu oddaje Televizorka in nadaljevanke Estonia.