Rodila se je 1. junija 1926 kot Norma Jeane Mortenson. Otroštvo je zaradi odsotnega očeta, ki je ni nikoli priznal za svojo hčer, in duševne bolezni matere preživljala pri rejniških družinah. Prvo zaposlitev je našla v tovarni letal, potem se je preizkušala kot fotomodel.
Med njeni prvi vidnejši vlogi sodita tisti iz filmov Asfaltna džungla in Vse o Evi iz leta 1950. Lik trapaste plavolaske, ki zmede in zapelje moške s svojo zdaj pristno, drugič hlinjeno naivnostjo, je ovekovečila v filmu Howarda Hawksa Gospodje imajo raje plavolaske (1953). V filmu je prepevala pesem Diamonds Are Girl's Best Friends.
V filmu Monkey Business (Sumljivi posli) iz leta 1952, kjer je zaigrala s Caryjem Grantom in Ginger Rogers, se je dokazala kot odlična igralka komičnih vlog. Njena zvezdniška kariera se je začela leto pozneje s filmom noir Niagara, za vrhunec njene kariere pa veljata komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroče (1959).
Več kot desetletje je bila najbolj donosna zvezda studia Twentieth Century Fox. Z 20 filmi je studiu prinesla več kot 200 milijonov dolarjev. Hollywood jo je poznal tudi po stalnem in izdatnem zamujanju na snemanja, s katerim je poskrbela za zakasnitve in podražitve skoraj vseh svojih filmov.
Tonila je v odvisnost
Z leti je Monroejeva postajala vse bolj odvisna od alkohola in najrazličnejših tablet, prav tako pa tudi od svojega psihiatra. Poročila se je trikrat, eden od njenih možev je bil dramatik Arthur Miller. S koktajli šampanjca in uspavalnih tablet ni mogla več brzdati manične depresije in spremljajočih nihanj razpoloženja od blažene zapeljivosti do popolne prestrašenosti in nebogljenosti.
Na začetku leta 1962 je stopila pred kamere za 30. film v svoji karieri. Po več kot letu odsotnosti naj bi se na velika platna vrnila s komedijo Georgea Cukorja Something's Got to Give (Nekdo mora popustiti) z Deanom Martinom in Cyd Charisse. Vodstvo jo je zaradi zamujanja in odsotnosti s snemanja odpustilo. Filma niso nikoli dokončali.
Praznovanje rojstnega dne ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja je 19. maja 1962 v newyorški dvorani Madison Square Garden počastila s pesmijo Happy Birthday, Mr. President. Že nekaj časa so se širile govorice o spogledovanju s predsednikom in razmerju z njegovim mlajšim bratom Robertom, takratnim državnim tožilcem. Dobra dva meseca pozneje jo je sobarica našla mrtvo. Po uradni razlagi je zaužila prevelik odmerek uspavalnih tablet.
Po filmu My Week With Marilyn, v katerem je plavolasko odigrala Michelle Williams, prihaja na velika platna in male zaslone še en film o popikoni Monroe. Netflix je dan pred obletnico igralkine smrti in slaba dva meseca pred začetkom predvajanja filma Blonde (Blondinka) objavil filmski napovednik za težko pričakovani biografski film o slavni igralki, ki jo igra na Kubi rojena Ana de Armas. "Marilyn Monroe obstaja samo na platnu," pove v enem od prizorov kot Marilyn Monroe, kot tudi, da se ne more navaditi na slavo in se vedno počuti kot Norma Jeane.
V filmskem napovedniku so prikazani slavni filmski prizori in ikonični trenutek, ko zvezdnica v beli obleki stoji na prezračevalnem jašku podzemne železnice.
Najnovejši film o Marilyn Monroe temelji na romanu Joyce Carol Oates in naj bi predstavil razkol med zasebnostjo Norme Jeane Baker in izmišljenim likom Marilyn. Režiser in scenarist Blondinke je Andrew Dominik. Premiera Blondinke bo na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah, ki bo potekal od 31. avgusta do 10. septembra. Na Netflixu bo film na voljo od 28. septembra.
Založba Učila z izidom knjige Marilyn in zvezde Hollywooda
Obletnico smrti ene največjih igralskih ikon so obeležili tudi pri slovenski založbi Učila z izidom knjige Marilyn in zvezde Hollywooda, ki sta jo napisali Claudia in Nadja Beinert. Gre za dvanajsto knjigo v zbirki Velike ženske. Velike zgodbe. Velike ljubezni.
Knjiga, ki ji je dodan tudi kratek intervju z avtoricama, v slovenščino pa jo je prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič, na 368 straneh opisuje pot, ki jo je prehodila Norma Jeane Baker, da je postala postala svetovna filmska zvezdnica Marilyn Monroe.
Urednica Branka Fišer je o knjigi zapisala, da gre za čustveno zgodbo o nekoliko manj znanem obdobju življenja ženske, ki jo vsi poznamo kot filmsko ikono Marilyn Monroe, in kulturnem utripu takratnega časa.
Slika Shot Sage Blue Marilyn iz leta 1964
Znamenito sliko Marilyn Monroe, ki jo je Andy Warhol ustvaril leta 1964, so letos na dražbi prodali za rekordnih 195 milijonov dolarjev (184,21 milijona evrov), kar je najdražji del umetnosti 20. stoletja, ki je bil kdaj prodan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje