Mehiškim režiserjem se lahko na široko smeji, saj bi lahko trenutno dogajanje v kinematografiji razglasili za obdobje mehiškega filma. Foto: EPA
Mehiškim režiserjem se lahko na široko smeji, saj bi lahko trenutno dogajanje v kinematografiji razglasili za obdobje mehiškega filma. Foto: EPA
Guillermo Del Toro
Guillermo Del Toro ima s Panovim labirintom šest oskarjevskih želez v ognju. Foto: EPA
Patricia Riggen
Riggnova letos ni v tekmovalnem programu Sundancea, a je njen film Ista Luna navdušil občinstvo. Foto: EPA

V dokaz za to ponujajo dogajanje na Sundanceu, na katerem se je z do zdaj eno izmed redkih stoječih ovacij pohvalil film La Misma Luna (Ista Luna) režiserke Patricie Riggen. Imeli smo že obdobja italijanskih in francoskih režiserjev, zdaj pa je očitno napočil čas za mehiški film, meni Riggnova.

Mehiški kinematografiji sta pot utrla Alejandro Gonzalez Inarritu s Pasjo ljubeznijo in Alfonso Cuaron s filmom Jaz pa tebi mamo, nekaj pozornosti pa je bilo dovolj za razcvet, je prepričana 36-letna režiserka, ki spominja, da so Mehičani že prej ustvarjali dobre filme, a so bili v ZDA bolj ali manj prezrti.

13 nominacij za dva filma
Ista režiserja, kot sta pomagala prinesti slavo mehiškemu filma, sta v središču pozornosti tudi letos, pridružil pa se jima je še Guillermo del Toro, režiser filma Panov labirint, ki je nominiran za šest oskarjev, medtem ko je Innaritujev Babilon v igri še za en zlati kipec več. Tako kot velika večina mehiških režiserjev so se odločili ustvarjati doma. Pravijo, da je prav življenje v Mehiki odločilno za njihovo delo.

Surovo življenje za boljše filme
"V Mexico Cityju je človeška narava močnejša in bolj surova in zdi se mi, da se to tudi kaže v mehiški kinematografiji", je dejal Guillermo Arriaga, ki ima zdaj kar dve železi v ognju: na festivalu Sundance tekmuje film El Bufalo de la Noche (Nočni bik), ki ga je Arriaga produciral, 25. februarja pa bo stiskal pesti, da bi bilo njegovo ime napisano v kuverti, iz katere bodo potegnili dobitnika oskarja za najboljši scenarij ("njegov" adut je Babilon).

Arriaga, prav tako scenarist filmov Pasja ljubezen in 21 gramov, trdi, da ga okolje, v katerem živi, podžiga k pisanju filmov, ki "imajo jajca" - značilnost, ki si jo pri filmih najbolj želi. Poleg tega pa je spomnil še na eno skupno značilnost mehiških filmarjev, ki so tesno povezani v skupnost: ne bojijo si tvegati, radi pa stavijo na surov talent.

Dobro se piše tudi igralcem
Niso pa le režiserji v Mehiki tisti, ki se lahko pohvalijo s številnimi priznanji in prodorom v svet. Prav tako dobro kaže mehiškim igralcem, ki igrajo tako v domačih kot tudi v ameriških filmih. Padre Nuestro (Naš oče) in Trade (Trgovina) sta le dva izmed pomembnejših ameriških filmov, v katerih so delo nazadnje dobili igralci z južne strani ameriško-mehiške meje. "Velikim talentom Južne Amerike se odpirajo vrata v ZDA," opaža mehiški igralec Eugenio Derbez, ki igra v filmih Ista Luna in Naš oče.