Britanski režiser Mike Leigh bo v svojem novem filmu tematiziral življenje in delo Josepha Mallorda Williama Turnerja (1775-1851). Čeprav je Turner v času življenja veljal za ekscentrika (in silno skopega moža, ki je strankam zaračunaval celo ceno okvirjev in potne stroške za dostavo slike), danes sodi med največje britanske slikarje.

Novi filmski Turner, Timothy Spall, je z Leighom sodeloval pri več filmih, denimo Življenje je sladko ali Vse ali nič. O Turnerju je igralec za BBC dejal, da se mu zdi očarljiv lik: "Želim ga dobro preučiti. Izvedel bi rad čim več o njegovem delu, odnosih in o tem, kako je živel." Dodal je, da ga zanima predvsem tanka linija med njegovo ekscentričnostjo ter epskim, brezčasnim svetom, ki ga je obudil v svojih delih.

Leigh slovi po tem, da igralce za svoje filme izbere že zelo zgodaj, to pa zato, da bi z improvizacijo sodelovali pri nastanku posameznih prizorov, ki se nato pojavijo v filmu. Producenti filma, ki za zdaj še nima naslova, so Focus Features.

Razstave, posvečene Turnerju, še danes privabljajo rekordne številke obiskovalcev, njegova dela pa sodijo med glavne eksponate v vodilnih britanskih galerijah. Leta 2010 so njegovo sliko Modern Rome - Campo Vaccino prodali za 35,7 milijona evrov.
William Turner se je rodil leta 1775 v Covent Gardnu v Londonu in študiral na tamkajšnji Kraljevi akademiji, kjer je 1802 postal njen stalni član, sedem let pozneje pa je bil imenovan za profesorja znanosti perspektive. V življenju je imel le malo bližnjih prijateljev, med njimi očeta, s katerim je živel 30 let. Oče, ki je bil nekoč brivec in izdelovalec lasulj, je pozneje postal sinov pomočnik (njegova dela je že predtem razstavljal v svoji brivnici, kamor so se hodili strič bogati bančniki in industrialci). Njegova smrt leta 1829 je Williama močno prizadela. Sam se ni nikoli poročil, z daljno sorodnico Sarah Danby pa je imel dve hčeri.

Pri svojem delu je Turner navdih iskal pri starejših krajinarjih, kot sta Nicolas Poussin in Claude Lorrain - zlasti z zadnjim je 'tekmoval' pri slikanju svetlobe in njenega učinka na formo pokrajine. Po besedah Johna Ruskina je bil Turner med takratnimi 'modernimi slikarji' edini mojster upodobitev neba.

Turner na Slovenskem
Ena izmed Turnerjevih ljubezni so bila tudi potovanja. Prepotoval je Anglijo, Škotsko, Wales, nemške dežele, Švico in Italijo, pri tem pa ga je pot popeljala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Utrinke s teh poti je vestno zarisal na topografskih skicah, nekaj skicirk pa je zapolnil tudi na popotovanju po naših deželah. Njegov opus je zaznamovala predvsem izkušnja Italije: obisk dežele, ki je bila dolga stoletja središče likovne umetnosti, se je v njegovem slikarstvu pokazal predvsem v umiku od krajinskih vtisov, oblitih s svetlobo, k bolj vizionarsko nabitim podobam.

William Turner je umrl decembra leta 1851 v hiši ljubice Sophie Caroline Booth v Chelseaju. Njegove zadnje besede naj bi bile "sonce je bog". Na njegovo željo so ga pokopali v londonski katedrali St Paul's Cathedral, kjer leži ob Joshui Reynoldsu, možu, ki je bil ob Turnerjevem sprejemu v Kraljevo akademijo njen predsednik.