Eden takšnih festivalov je tudi Blejski filmski festival oziroma Bled film festival, kot se uradno imenuje. Festival je lani doživel prvo izdajo, svojo identiteto pa je domiselno navezal na okoljevarstvene teme, natančneje na vodo, na pomen odgovornega ravnanja z vodnimi viri. To je prikladno umestil v fotogenično okolje blejskega jezera in na sprehod po rdeči preprogi povabil nekaj filmskih zvezdnikov, med njimi ameriškega igralca Armanda Assanteja in italijansko igralko Caterino Murino.

Ni bilo sicer popolnoma jasno, zakaj so povabili prav njiju, saj v filmih, ki so bili predvajani na festivalu, nista nastopila, a rekli smo si, ideja je dobra, lokacija izjemna, pozornost javnosti se bo za nekaj dni spočila ob nesporni temi, ob vodi kot »motorju življenja«, kot se je ob tej priložnosti izrazil Assante. Soglasje o tem, da gre za pomemben festival, je bil tako široko, da ga je kot častni pokrovitelj podprl še predsednik države Borut Pahor. Toda ekološko angažirani filmi v dokumentarnem delu programa so žal pritegnili le peščico gledalcev.

Zaveso spustili dan predčasno
Podobno se je zgodilo na letošnji drugi ediciji festivala, ki je na Bledu potekala od torka in se je sklenila v blejski Festivalni dvorani s podelitvijo nagrad v tekmovalnih kategorijah dokumentarcev in celovečercev. Če so lani predvajanim filmom pozornost speljali zvezde in politiki, so bili letos izbrani filmi spet v ozadju: tokrat zaradi notranjih sporov organizatorjev in neporavnanih računov, ki so odgnali nekaj sponzorjev in bili po besedah organizatorjev razlog, zakaj se bo festival sklenil dan predčasno.

Ni bilo denarja za slovenske podnapise?
Toda dodamo lahko, da je bilo razlogov za to še več: program je bil objavljen zadnji hip, filmi in njihovi avtorji pa javnosti vse do zadnjega niso bili predstavljeni. Z izjemo večernih projekcij je Festivalno dvorano obiskalo le ducat gledalcev, portugalski dokumentarni film Ribji rep o življenju ribičev na Azorih sem večino časa gledal kar sam, razumevanje dogajanja pa so mi omogočili angleški podnapisi. Če vemo, da je letošnji proračun festivala ocenjen na več kot 300.000 evrov, je še toliko bolj presenetljivo, da sredstva za prevod podnapisov, za katere bi organizator po zakonu o javni rabi slovenščine moral poskrbeti, niso bila zagotovljena.

Znova lahko zapišemo »na žalost«, saj je bilo na Blejskem filmskem festivalu mogoče videti nekaj dobrih filmov, ki jim je na mednarodnih festivalih že uspelo navdušiti občinstva in žirije. Program celovečernih filmov sta letos izbrali dve selektorici: z oskarjem nagrajena slovenska producentka Dunja Klemenc in slovaška filmska skrbnica Ludmila Cvikova, programska svetovalka številnih uglednih filmskih festivalov v tujini. Kdo je avtor izbora dokumentarnih filmov, organizatorji, Zavod Bled Film Festival, niso navedli.

Biser, ki ga pri nas še ni bilo mogoče videti
A tudi dejstvo, da je uvodna projekcija argentinskega filma Divje zgodbe režiserja Damiána Szifrona zamujala kar dve uri, ni pokvarilo užitkov ob ogledu te mojstrovine, omnibusa šestih kratkih filmov o temačni, divji, zamerljivi in maščevalni naravi človeka, ki vseskozi brbota pod civiliziranim površjem in preži na trenutek, ko lahko izbruhne v vsej svoji tragičnosti in komičnosti. Film, pri katerem sta kot koproducenta navedena brata Pedro in Agustín Almodôvar, je bil na lanskem canskem festivalu nominiran za zlato palmo, letos pa je eden od petih nominirancev za tujejezičnega oskarja. Lahko si le želimo, da ga bo mogoče videti tudi v redni distribuciji v slovenskih kinematografih.

Med dokumentarci velja izpostaviti film Preobrat v življenju človeka francoskega režiserja Loïca Jourdaina o dolgem, večletnem boju irskega ribiča z Evropsko komisijo in njeno direktivo o prepovedi ribarjenja, ki je njegovi družini odvzela vir prihodka in z eno slabo utemeljeno potezo izbrisala stoletja dolgo ribiško tradicijo. Napet film z dobro dramaturgijo, ki nam ponudi vpogled v procese odločanja na evropski ravni, pa je k ogledu spet pritegnil le nekaj gledalcev.

Zato naj sklenem z vabilom na današnjo premiero dokumentarca Voda, zrak, sonce, posvečenega švicarskemu zdravniku Arnoldu Rikliju, ki je na Bledu pred 160 leti začel postavljati temelje zdraviliškega turizma in holistično zastavljenega zdravljenja z zračnimi, sončnimi in parnimi kopelmi. Režiserka in scenaristka filma je Amalija Jelen Mikša.

Urban Tarman, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).