Indijska režiserka, ki je dolga leta živela v ZDA, ga je posnela po romanu Jhumpe Lahiri, v katerem popisuje, kako se indijski zakonski par iz rodne Kalkute preseli v ZDA in tam vzgaja svojega sina. Ta se precej lažje prilagodi novemu okolju, in ko odrašča, študira na univerzi Yale in se sestaja z bogato Američanko, medtem ko njegovi starši ohranjajo bengalsko tradicijo.

Obiskovalci so znali nagraditi izdelek
Film je bil predvajan na mednarodnem festivalu v Rimu, kjer so ga gledalci pohvalili s 15-minutnim aplavzom in s tem potrdili, da je Nairova potegnila pravo potezo, ko se je odločila za snemanje filma. Zaradi s Pulitzerjevo nagrado ovenčanega romana je namreč na stranski tir potisnila dva druga projekta in se odločila popolnoma posvetiti filmu Namesake. "To je moj najbolj osebni film. Tako blizu sem se počutila izkušnjam iz romana, pritegnilo pa me je tudi dejstvo, da je knjiga povezovala dve mesti, v katerih sem prebivala vse moje življenje," je v italijanski prestolnici povedala novinarjem.

"Najhujši so prazniki"
Večina zgodbe se sicer vrti okrog Gogola, sina para, ki se je združil v dogovorjenem zakonu. Kot je dejala režiserka, sama prav dobro ve, kako se lahko počutiš kot popoln tujec v tuji deželi. Sama je bila vrsto let poročena z Američanom in živo se še spominja, kako neznansko osamljena se je počutila med prazniki. "Spominjam se 4. julija pred 25 leti, ko so okrog mene vihrale ameriške zastave, jaz pa sem svojim sorodnikom stregla hot doge," je spomine obujala režiserka, ki je dejala, da je ta občutek odtujenosti skušala čim bolje vključiti v lika Gogola in njegovega ameriškega dekleta.

Bollywood ni pravo poimenovanje
Nairova, sicer najbolj znana po filmih Monsunska svatba, za katerega je prejela tudi beneškega zlatega leva, Salaam Bombay! in Mississippi Masala, je občinstvo spomnila tudi na kinematografijo rodne dežele. "Indijska kinematografija je že zdaj največja na svetu," je opozorila Nairova, ki je opazila, da tudi zahod počasi spoznava indijske izdelke, ki nastajajo v Bollywoodu, mimogrede pa je že omenila, da se ji tako poimenovanje "valilnice indijskih filmskih izdelkov" ne zdi ustrezno.