Na arhiekta Normana Fosterja so se med gradnjo stavbe usule kritike, toda razgrete strasti so se kmalu pomirile. Foto:
Na arhiekta Normana Fosterja so se med gradnjo stavbe usule kritike, toda razgrete strasti so se kmalu pomirile. Foto:
Pogled od zgoraj
Režiserka je po rodu švicarka in pravi, da so jo zelo zabavali angleški čassopisi, ki so pisali, da Švicarji uničujejo London (stavba je namreč sedež švicarskega podjetja.

Režiserka Mirjam von Arx si je izbrala za film na prvi pogled suhoparno tematiko - iz vseh zornih kotov je posnela sedež londonske podružnice podjetja Swiss Re, bolj znan kot “erotična kumarica”. Gre za morda najbolj razvpito stolpnico, kar so jih v Londonu (ali pa raje kar celi Veliki Britaniji) postavili v zadnjem desetletju, čeprav je bila popolnoma končana šele leta 2004, danes - z Big Benom, katedralo sv. Pavla in Tower Bridgeom – že sodi med nepogrešljive točke londoske topografije. Nenazadnje je začela tudi “nastopati” v filmih – opazili ste jo, če ste v zadnjem letu uspeli odtrgati oči bodisi od Sharon Stone v Prvinskem nagonu 2 bodisi od Scarlett Johansson v Zadnjem udarcu.

Da ne bi padla senca na katedralo ...
No, Mirjam von Arx je šla še dlje - cel film je posvetila prav “erotični kumarici”. “Zdaj kar prelahko pozabljamo, koliko prahu se je sprva dvigovalo okrog te stavbe in koliko ljudi ji je nasprotovalo,” opzarja von Arxova. Na arhitekta Normana Fosterja so se kritike namreč kar usuvale – glavna točka “obtožnice” je bila, da bo velikanka (na koncu jo je Foster “oklestil” na 180 metrov) kazila katedralo sv. Petra, ki stoji v neposredni bližini; da vseh namigov na falični symbol niti ne omenjamo.

Za svoje asociacije ne krivite arhitekta
Režiserka razlog za to ogorčenje vidi v tem, da je London vedno veljal za mesto “starih zgradb.” Ljudje naj bi zato nagonsko težili k starinskim hišam in obenem čutili odpor do vsega preveč novega, bleščečega in futurističnega. Sama, ki se je s filmom ukvarjala debela štiri leta, je s pozitivnimi odzivi več kot zadovoljna. “Pri tej stavbi mi je nabolj všeč, da so jo opisovali kot nekaj zelo faličnega in mačističnega, obenem pa tudi kot gladko in ženstveno zaobljeno. To pomeni, da je zgradba le platno la projekcije vsakega posameznika.”

Premiero je film pred dvema mesecema doživel v Nemčiji, tam, kjer pa zares šteje – v Londonu – pa pred par dnevi, še v okviru arhitekturnega bienala. Ognjeni krst je baje preživel dobro.