"Če je odgovor na družbeno realnost smrt v slovenskem gozdu, je prav, da namesto samomora konec storimo pod ostrim rezilom sekire, na impotentno družbeno kritičnost pa nam odgovori Vintlr, ko nam pokaže, kdo je pravi dec. Idila nam resnobno in ironično, prav kakor žanru pritiče, na pladnju ponudi specifičen pogled na svet, v katerem skupaj živimo," je žirija zapisala o zmagovalni Idili, ki smo jo premierno videli na julijskem Grossmannovem festivalu fantastičnega filma v Ljutomeru.
Štiri vesne za Ljubezen na strehi sveta
Cvitkoviču je Ljubezen na strehi sveta, ki je nastala v produkciji Staregare in koprodukciji RTV Slovenija, prinesla tudi vesno za najboljši kratki film. Žirija ga opisuje kot "suveren film, v katerem se vsi elementi filmske pripovedi povežejo v osredotočeno in koherentno celoto. Filigranska režija iz abstraktne ideje sestavi konkretno, prepričljivo in očarljivo podobo ljubezni." Prepričal jih je tudi Ivo Barišič, ki je prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo. Kot piše v utemeljitvi, je "z igralsko bravuro v hipu vzbudi iskreno zanimanje, nežno naklonjenost in nelagoden odpor. Arhetipskemu liku zagrenjenega starca verjamemo, da bo ljubezen preživela še vsaj eno zimo."
Žirija, ki so jo sestavljali Simon Pintar, Polona Petek, Varja Močnik, Siniša Gačić in Gregor Božič, je nagradila tudi glasbo filma, ki jo je podpisal Niko Novak in z njo "nežno in trdno objel vse elemente filmskega doživetja na strehi sveta."
Dve nagradi za Mojco Fatur, ki dolgo ostane v gledalčevem spominu
Najboljša igralka je Mojca Fatur, ki je za vlogo v filmu Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo (režiser Miha Knific, produkcija RTV Slovenija) prejela dve nagradi. V utemeljitvi vesne piše, da igralka "pred kamero ustvari in živi žensko, v kateri se zrcalita in spajata banalnost ter tehtnost vsakdanjih čustev, razmislekov in dejanj."
Enakega mnenja o najboljši vlogi je bila žirija za nagrado Stopove igralke oziroma igralca leta, ki so jo sestavljali Mateja Valentinčič, Jure Longyka in Gorazd Trušnovec. O Mojci Fatur so zapisali, da je "živa, naravna, neprisiljena in markantna obenem. Lik Maje je pretanjeno podkrepila z bolečino ljubezenskega čustva iz preteklosti, ki še vedno ni ugasnilo. Lik ni ne glavni ne stranski, zaradi česar bi njena igralska stvaritev pri žirijah zlahka ostala neopažena. A se to ni moglo zgoditi, saj s kombinacijo ranljivosti, izkušenj, igrivosti in vitalizma zraste v nekoga z resnično glavno vlogo tako v protagonistovem življenju kot na filmskem platnu. Predvsem pa s svojo mehko energijo ostane v gledalčevem spominu še dolgo potem, ko se prižgejo luči."
Še ena produkcija RTV Slovenija je našla svoje mesto med nagrajenci. Vesno za najboljši scenarij je prejel Darko Sinko, ki si je med pisanjem scenarija za kratki film Sošolki, "odgovoril na vprašanje, zakaj ta film mora nastati."
Še tri vesne za Idilo
Ekipa Idile, ki svojo premiso ovije okoli konflikta med ruralnim in urbanim, se je razveselila tudi vesen za obe stranski vlogi. Nika Rozman po besedah žirije "ustvari za žanrski izdelek nepogrešljivo vlogo, ki zabava in hkrati navdaja s tesnobo, saj od vsega začetka slutimo, da so komarji, klopi in alergije njen najmanjši problem". Za stransko vlogo pa je nagrajen njen soigralec Jurij Drevenšek, ki "s stasom in glasom ustvari prepričljiv filmski lik, čeprav mu scenarij nameni le nekaj medmetov in replik, ki bodo prej ko slej ponarodele. Ne bomo pozabili njegove pokvečene roke, ko stiska fotografski fleš, svojega tiča ali dojko dekleta, ki ji ni več pomoči." Film je nagrajen tudi za najboljšo scenografijo. Vesno prejme Gregor Nartnik, ki "spretno umesti grozljivko v slovenski filmski prostor in vdihne novo življenje obrabljenim folklornim motivom. Ob pogledu na vršace nam hoče zaigrati srce, a nemudoma vemo, da se v razgledih skrivajo temne skrivnosti kleti."
Občinstvo izbralo Pevčev Dom
Občinstvo je najbolj prepričal dokumentarni film Dom, v katerem je Metod Pevec stopil za zidove samskega doma na Ulici Vide Pregarčeve v Mostah, v katerem živijo možje, ki so kot mladeniči prišli iz Bosne, trideset let kot gradbeni delavci gradili Slovenijo, po bankrotu podjetij pa ostali brez vsega. Z vesno za najboljši dokumentarni film ga je nagradila tudi žirija, ki piše, da film "prižiga luči v sobah opeharjenih in s tem preprečuje pozabo krivičnega poglavja širše družbene zgodbe. Na kompleksna vprašanja odgovarja s preprostim jezikom, ki nas združi pod skupno streho odgovornosti."
Za najboljšo fotografijo je nagrajen Marko Brdar, ki nam v filmu Zenit kot občutljiv in pronicljiv opazovalec in zapisovalec pokaže, da je sonce eno samo." Dalibor Matanić je za Zenit prejel nagrado Art kino mreže Slovenije.
Vesna za najboljšo montažo je šla v roke Jurija Moškona, ki v Utripu Ljubezni Borisa Petkoviča s premišljeno dinamiko pospeši utrip žanra in podžge energijo mladosti. Med študijskimi filmi je najbolj izstopal Oddaljen spomin v režiji Valerie Wolf Gang. "Radovednost, iskreno čudenje in svoboda izraza se v Oddaljenem spominu združijo v izviren filmski pogled in ta poišče lepoto v svetu, ki bo ostal zapisan samo še na filmu," so zapisali žiranti, ki so ji namenili vesno za najboljši film, prejela pa je še Restart nagrado za najboljši študijski film. Najboljši eksperimentalni film je Kompozicija, v kateri režiser Mitja Manček z "najbolj surovimi filmskimi sredstvi, z mehansko obdelavo filmskega traku, zapelje v čarovnijo filma".
Najboljši animirani film je Cipercoper Jerneja Žmitka in Borisa Dolenca. Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je prejel Jurićev Kosec, ki "z neizprosnim in natančnim pogledom in povsem svojim filmskim izrazom zareže v družbo, ki živi posledice svojih dejanj in sama sebi zapira vse izhode v boljšo prihodnost." Film je nagrajen tudi z vesno za najboljši ton. Prejel jo je Jurij Zornik, ki je ustvaril tišino, ki kriči v atmosfero, ki v filmu Kosec duši protagoniste in v isti sapi za vrat stisne tudi gledalca.
Posebni dosežki Malega princa
Za posebne dosežke je nagrajen film Mali princ, ki ga je v produkciji Staregare in koprodukciji RTV Slovenija posnel Matej Peljhan in z inovativno mešanico dokumentarnega in animiranega segel s platna v resnično življenje, ga nežno pobožal in popeljal nazaj v svet filma, kjer ni nič nemogoče.
Kritiki izbrali Pse brezčasja
Združenje slovenskih kritikov je za najboljši film izbralo Pse brezčasja režiserja Mateja Nahtigala. Kritiška žirija v sestavi Denis Valič, Nina Cvar in Ana Jurc je o prvencu zapisala, da "na inventiven, neinvaziven in produkcijsko nekonvencionalen način umešča eno tistih žanrskih form, ki jih le redko srečujemo – film noir. Psi brezčasja so delo, ki iskrivo poseže v pripovedne konvencije žanra in njegov imaginarij prilagodi realnemu družbenemu okolju ter nam ne nazadnje pokaže, da je tudi izven utečenih institucionalnih okvirjev moč obdržati visoke profesionalne standarde."
Že na slovesnosti ob odprtju so podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske umetnosti, ki jo je prejela Dunja Klemenc. Festival se poslavlja jutri, ko bo na dopoldanski novinarski konferenci žirija obrazložila svoje glasove. Ob 19.30 bo na sporedu posebna filmska projekcija v režiji Jureta Breceljnika. Prvotno napovedan film Terra Magica so zaradi nepričakovanih zapletov organizatorji nadomestili z njegovim drugim filmom Divji. Ob 21.00 bodo v Avditoriju predvajali zmagovalne filme letošnjega festivala, za zamudnike pa bodo 23. septembra na ogled tudi v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Za festivalske nagrade se je v letu rekordne filmske bere potegovalo 63 filmov, vsega skupaj pa jih bodo do sklepa predvajali okoli sto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje