Kot se ob okroglih jubilejih spodobi, bo studio Universal 30-letnico E.T. vesoljčka jeseni počastil z izdajo filma na Blu-Rayu; pri tem je morda zanimivo, da so si za izhodišče vzeli izvirno različico iz leta 1982, in ne digitalno prenovljene iz leta 2002, v kateri je bila poleg tehničnih tudi peščica vsebinskih sprememb (denimo: namesto orožja so se v rokah policistov v gozdu znašle baterije).
E.T. vesoljček je pred tridesetimi leti pomenil najnovejšo in sčasoma tudi največjo v seriji uspešnic, ki jih je nizal Spielberg, od Žrela (1975) pa do Bližnjih srečanj tretje vrste (1977) in Indiane Jonesa (1981). Če upoštevamo inflacijo, je E.T. vesoljček še danes četrti najdonosnejši film vseh časov, tik za klasikami Moje pesmi, moje sanje (1965), Vojna zvezd (1977) in V vrtincu (1939). Po teh merilih orjaški film, kakršen je bil Avatar, zdrsne na 14. mesto in letošnji Maščevalci na 31.
Vsak, ki ga je videl v mladih letih, se najbrž spomni otroškega čudenja, ki ga zna Spielberg tako dobro ujeti in katerega daljni odmev je bil nedavno najbrž Pixarjev Wall-E. Nenazadnje je E. T. vesoljček tudi film, ki je med (takrat še otroške) zvezde izstrelil Drew Barrymore, navdahnil eno izmed glasbenih mojstrovin Johna Williamsa (14. mesto na seznamu najboljših glasbenih podlag Ameriškega filmskega inštituta) in odprl novo poglavje v uporabi lutk v igranih filmih.
Naj ... vse
In če že omenjamo Ameriški filmski inštitut: E.T. se je znašel še na AFI-jevih seznamih najboljših filmov (24. mesto) in najbolj navdihujočih filmov vseh časov (6. mesto), replika "E. T. phone home" pa je menda 15. najbolj prepoznaven filmski citat.
Spielberg je na idejo za film prišel med snemanjem zaključka Bližnjih srečanj tretje vrste: na pamet mu je padlo, da bi bilo zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če Richard Dreyfuss v tistem filmu ne bi zlezel na vesoljsko ladjo, ampak bi namesto tega Nezemljan ostal na Zemlji. Rahlo komično, a ljubko pojavo protagonista je menda oblikoval po mopsu in Albertu Einsteinu.
E.T.: Vrnitev - film, ki ga k sreči nikoli ni bilo
"Nikoli nisem dvomil v film, a nisem bil prepričan, da bo doživel tudi finančni uspeh. Želel sem narediti le film o fantku in bitju iz vesolja, ki pač postaneta prijatelja." Ko je Spielberg končal snemanje, je menil, da je naredil še en otroški film, narejen z otroki in za otroke. A nikoli ni pričakoval, da ga bo občinstvo sprejelo s takšnim navdušenjem - po projekciji v Cannesu je denimo doživel 15-minutne stoječe ovacije. Zaradi uspeha filma je marsikdo čakal, da bo dobil nadaljevanje - a Spielberg je menil, da se nobeno nadaljevanje ne bi moglo primerjati z originalom in se je skušnjavi uprl.
Mimogrede: v filmu je (za hip) nastopil tudi Harrison Ford: igral je ravnatelja, h kateremu mora mali Elliot (Henry Thomas) na razgovor, ko se v šoli obnaša neprimerno. Fordov prizor so na koncu izrezali, saj je Spielberg menil, da bi bila prisotnost tako velike zvezde moteča.
E. T. kot Jezus?
Po silnem uspehu E. T. vesoljčka se je pojavila seveda tudi cela plejada z njim povezanih tračev - od tega, da je režiser Satyajit Ray trdil, da mu je Spielberg ukradel idejo, pa do akademikov, ki so v zgodbi videli vzporednice s Kristusovo zgodbo (konec koncev ga odkrijejo v kolibi, njegov dotik obuja (rastline) od mrtvih, umre, vstane od mrtvih in se nato vrne v nebo). Spielberg je tovrstne interpretacije sprejel precej stoično: "No, lejnolej, judovski fant, pa snemam filme o vstajenju." Če visokoleteče razlage pustimo ob strani, pa E.T. vesoljček ostaja predvsem film o prijateljstvu, odraščanju in veri v čarovnije - in kot takega so ga "točno tukaj" ohranile cele generacije gledalcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje