Kot je dejal predsednik akademije, spremembe niso take, da bi svet obrnile na glavo, so pa dovolj konstruktivne. Spremembe so bile namreč že zelo potrebne, saj je zanimanje za tujejezičnega oskarja vsako leto večje, nekatera pravila glede njegovega podeljevanja pa so bila naravnost smešna.
Italija lahko predlaga tudi film v zulujščini
Naslednje leto se to ne bo več moglo zgoditi, saj lahko zdaj države predlagajo film, posnet v katerem koli jeziku. Tako lahko Španija predlaga film, v katerem ne bo niti ena beseda španska, pa se bo film enakovredno kosal z izdelki iz vsega sveta.
Izbiranje nominirancev v dveh krogih
Druga sprememba pa je bolj tehnične narave in zadeva le volivce, ki odločajo o dobitnikih oskarjev. Do zdaj je akademija določila skupino filmskih poznavalcev iz Los Angelesa, ki so se morali prebiti skozi predloge za tujejezičnega oskarja in nato med okoli 60 predlogi, kot jih je vsako leto prišlo z vsega sveta, izbrati pet nominirancev. Med temi so nato tako kot med vsemi drugimi kandidati za oskarje odločali člani akademije.
Zdaj pa nominiranci in posledično tudi zmagovalci ne bodo več le po okusu, ki prevladuje v Los Angelesu, ampak bodo bolj "svetovljanski". Losangeleška skupina bo namreč izbrala le devet predlogov za nominirance, nato pa se ji bo pridružil New York. V drugi stopnji izbiranja bo namreč akademija naključno izbrala deset članov skupine, ki bo določala že devet kandidatov, tem pa bo dodala še deset drugih članov akademije, ki v prvem krogu niso sodelovali, in deset članov iz New Yorka. Zanje bo nato na obeh ameriških obalah pripravila tridnevni filmski maraton, na katerem si bodo vsi (še enkrat) pogledali vseh devet predlogov in šele nato sestavili seznam petih nominirancev.
Zlati možakar odpira vrata
Akademijo je k spremembi vodila želja po prijaznejšem izbiranju tujejezičnega zmagovalca, saj so hoteli članom akademije prihraniti izbiranje med 60 in več kandidati, vendar so obenem želeli pripraviti tudi čim bolj reprezentativen izbor najbolj kakovostnih tujih izdelkov z vsega sveta, ki jim oskar odpre vrata v ZDA in številne druge države.
Tsotsi tudi pri nas
Med državami, ki se je že lahko veselila oskarja za najboljši tujejezični film, je bila tudi že Slovenija, ki je sodelovala pri filmu Nikogaršnja zemlja, marca letos pa je prava evforija zavladala v Južnoafriški republiki. Ta je za oskarja predlagala dramo Tsotsi, ki je člane akademije prepričala v podelitev zlatega kipca. Film o šestih dneh življenja 19-letnega vodje tolpe si je od konca junija mogoče ogledati tudi v slovenskih kinematografih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje