Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo predlog besedila zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru (ZSAVC), ki predvideva združitev Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS in javnega zavoda Filmski studio Viba Film Ljubljana in uvaja tudi številne druge spremembe na tem področju. Po mnenju ministrstva predlog zakona prinaša večje možnosti za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo in filmskemu sektorju pripisuje večjo gospodarsko vlogo kot doslej.
S predlogom zakona želijo domačim producentom povečati možnosti izvenproračunskega vira financiranja. Ključna določba direktive Evropskega parlamenta in sveta iz leta 2018, ki še ni bila prenesena v slovensko zakonodajo, je možnost za določitev finančnih obveznosti ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev, kot je VOYO, ki so zdaj opredeljene kot letni prispevek javni agenciji za produkcijo evropskih del, so sporočili z ministrstva za kulturo.
"Na podlagi doseženega cilja bo delež javnih sredstev pri financiranju slovenske avdiovizualne produkcije nižji, slovenski filmski produkciji pa bo na voljo več izvenproračunskih sredstev za ustvarjanje kakovostnih avdiovizualnih vsebin, s katerimi bo nacionalna kultura vsaj v omejenem obsegu sposobna konkurirati popularni kulturi tujega, pretežno angloameriškega izvora, ki nacionalnega kulturnega prostora ne le gospodarsko izkorišča, pač pa vpliva tudi na razvoj in izraznost nacionalnega kulturnega prostora ter nacionalno identiteto," piše v predlogu zakona.
Skrb vzbujajoče stanje na področju razvoja filmskih gledalcev v Evropi
Ministrstvo se v zakonu sklicuje na raziskavo A profile of current and future audiovisual audience, ki jo je naročila Evropska komisija in dokazuje visoko korelacijo med visokim produkcijskim proračunom, ki je na voljo za film, in visokim zavedanjem potencialnih gledalcev o takem filmu ter posledično tudi višjo gledanostjo tovrstnega filma. "Navedena študija tako zaključuje, da so otroci v državah članicah EU-ja predvsem dovzetni za animirane filme, komedije, avanturistične filme in franšizne izdaje z vrednostmi produkcije nad 15 milijonov evrov na film, kar je najmanj dvoletni proračun, namenjen filmski produkciji za vse filme, ki nastanejo v Sloveniji," lahko beremo povzetek študije.
"Po izsledkih študije okrog 22 odstotkov gledalcev konzumira predvsem evropske filme, predvsem gre za odrasle z manj otroki in z visoko stopnjo izobrazbe. Da slovenski filmi v trenutni situaciji težko konkurirajo mednarodnim uspešnicam, ki jih promovirajo deležniki kinematografske oz. filmske verige tudi v Sloveniji, dokazuje tudi izsledek navedene študije, ki ugotavlja, da večino evropskih gledalcev pri evropskem filmu moti jezikovna bariera oz. potrebnost podnapisovanja, počasnost in teža zgodbe, igralci ter nizkocenovna produkcija." In še: "Delež prebivalcev, ki si je ogledal nove filme v zadnjem času, je glede na izsledke študije natanko enkrat višji v primeru ameriških filmov (30–50 odstotkov populacije) od nacionalnega filma (10–25 odstotkov populacije)."
Novi center za bolj usklajeno delovanje s celotno avdiovizualno produkcijo
"Kot ključne elemente, ki bremenijo delovanje in razvoj tega področja, smo prepoznali neučinkovitost organizacije, neusklajenost in nepovezanost delovanja deležnikov na avdiovizualnem področju, nezadostno in deloma neustrezno opremljenost javnega zavoda, ki trenutno izvaja tehnično realizacijo filmskih projektov, ki se sofinancirajo z državno pomočjo, ter posledično nedohranjenost slovenske kinematografije, ki se odraža v programski raznolikosti in produkcijski kakovosti posameznih projektov," so zapisali v predlogu zakona. "Zato je treba na filmskem in avdiovizualnem področju vzpostaviti učinkovito in prožno organizacijo, ki bo zagotavljala gospodarno in smotrno rabo javnih sredstev, ter najti dodatne vire financiranja, ki bodo prispevali h krepitvi kakovosti, obsega in raznovrstnosti ustvarjanja na področju avdiovizualne kulture."
Predlog zakona na novo določa tudi sestavo sveta novoustanovljenega centra in uvaja programski odbor namesto strokovno programskih komisij in funkcijo selektorja, ki ga bo programski odbor lahko imenoval za posamezno avdiovizualno področje. "Po trenutno veljavni zakonodaji mora Viba prioritetno in obvezno obravnavati projekte, ki jih sofinancira SFC. Po združitvi/pripojitvi obeh institucij javne uprave bo odpadla dvojna formalna obravnava, torej sklepanje pogodb filmskih producentov z obema institucijama, podpora filmskim projektom bo posledično bolj transparentna in enostavnejša ter bolj sinergično organizirana," piše v predlogu zakona.
Predlog zakona prinaša tudi večje možnosti za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo. Povečal se bo odstotek denarnih povračil (s 25 na 30 odstotkov) glede na neposredne stroške, nastale na ozemlju Republike Slovenije ob izvajanju produkcije in/ali postprodukcije filmov in avdiovizualnih del. Predlog zakona izenačuje pravne in fizične osebe iz drugih članic Evropske unije s tistimi, registriranimi v Sloveniji, ki po sedanji ureditvi niso imele pravice do denarnega povračila. Dosedanja ureditev je namenjena zlasti tujim produkcijam, ki v celoti ali delno izvajajo produkcijo filmov na slovenskem ozemlju.
