o HRT-ja sploh dovoli predvajanje.

Zgodba Novin se začne s prometno nesrečo s tragičnimi posledicami, ki jo zakrivila članica tajkunske družine. Nenadoma se patriarhu te družine, Mariju Kardumu, ljubljencu lokalnih oblasti, ki si je blizu z županom in mestno politiko, njegova mama pa ima dobre odnose s Cerkvijo, mudi prevzeti precej utrujeni in finančno izčrpani časopis Novine - mladi novinar se je namreč lotil temeljite preiskave skrivnostne nesreče. Hitra sprememba lastništva sproži padanje domin v redakciji, kjer se začnejo spletke in boji za moč, na medijsko prizorišče skušajo (in jim to seveda večinoma tudi uspeva) vplivati visoki politični funkcionarji in finančni mogotci.

Kot so zapisali pri HRT-ju, je serija Novine zgodba o izdajah, obupu in izginjanju poštenja pod pritiskom nečimrnosti, konformizma in eksistencialnih strahov. Gre za "neromantizirano zgodbo o novinarstvu, pa tudi o tem, kakšno bi novinarstvo lahko bilo". Nastaja pod okriljem produkcijske hiše Drugi plan, natančneje producentov Miodraga Sile in Nebojše Tarabe. Režiser je Dalibor Matanić - posnel je odmevni Zenit - po scenariju novinarja in pisatelja Ivice Đikića.

Težki časi za hrvaške medije
Kot je pred tedni za Večernji list povedal Đikić, so "situacije iz serije povsod okrog nas". Sam je na Hrvaškem znan tudi kot časopisni urednik, delal je pri reškem Novem listu, ko ga je kupil "neki Kardum". Producent Taraba pa je dodal, da so serijo pilili tri leta, zato so jih resnični dogodki dohitevali. "Ponekod smo določene stvari izpustili iz zgodbe, ker so bile preblizu resničnim dogajanjem na Hrvaškem. A želeli smo pokazati, kako se politika na eni in velik denar na drugi strani ne moreta upreti želji po nadzoru medijev. To je univerzalen pojav po svetu. Svoboda medijev je problem povsod, edina razlika je lahko v metodi pritiska, a pritiski so. Na Hrvaškem ga trenutno občutimo."

Matanić poudarja, da dogajanja namenoma niso želeli umestiti v resnično mesto na Hrvaškem ali vpletati resničnih dogodkov, kljub temu pa bodo gledalci gotovo prepoznali nekatere elemente. Niso imeli nikakršnih zunanjih pritiskov za snemanje serije, so pa bili previdni, da ne bi koga neposredno povezali s kakim likom, saj "gotovo obstaja kak župan, ki bi rad bil predsednik". Povedal je še, da se mediji na Hrvaškem mučijo. "Položaj je boljši kot na Madžarskem, a to so težki časi za panogo. Tudi politika preživlja težke čase."

Hrvaške kritike je serija prepričala, mnogi so navdušeni tudi nad tem, da so filmarji končno pokukali še iz prestolnice in odkrili filmski potencial Reke. Doslej so predvajali štiri od dvanajstih epizod prve sezone, ki se je menda tudi med gledalci dobro prijela. Načrtovana je kot trilogija, v prvi sezoni je poudarek na časopisu, v drugi pa bi utegnil biti na politikih sredi predvolilne kampanje. "Zgodba se razvija, gremo na volitve. V tretji sezoni pa morda v zapor, na sodišče ..." razkriva Matanić.

Kamere imajo rade Reko
Že od prvih nekaj prizorov je jasno, da je bila ustvarjalni ekipi vzor serija The Wire (Skrivna naveza), piše Jurica Pavičić v Jutranjem listu. Kot poklon tej klasiki Davida Simona se vsaka epizoda začne s citatom, ki bo v tej epizodi izrečen. Podobno kot omenjena nadaljevanka tudi Novine niso nujno ves čas osredotočene na glavnega junaka in tudi ta serija ponuja sliko celotne družbe: novinarstvo, politiko, gradbeniške posle, življenje mladih. Temu primerna je zares številčna igralska zasedba, ki šteje okrog 80 članov. Je pa ritem hitrejši, že kar "foxovski". Reka se izkaže z nočnimi totali, Matičić "največ izkorišča prav to luško, degradirano-industrijsko identiteto mesta".

Pavićić recenzijo serije, o kateri pravi, da se lahko kosa s kakovostnimi izdelki avdiovizualne industrije v svetovnem merilu, konča: "Vprašanje pa je, ali bodo na serijo ponosni tisti, ki so jo naročili. Kajti od eksplicitnega seksa, kakršnega v prime timeu nismo videli, prek vezi med umazanim poslom, politiko in ideologijo, pa do niti najmanj laskavega prikaza Cerkve, so Novine koktajl tistega, česar vladajoča ideologija HRT-ja raje ne bi prikazovala. Upajmo, da izdelek, s kakršnim bi se morali hvaliti in zaradi kakršnih javni servis obstaja, ne bo potisnjen v kot."