Jana Kerčmar se v filmu, ki ga je režiserka Maja Prettner hotela posneti kot "možnost za izpoved in celjenje", spoprime s preteklostjo in sedanjostjo ter začne slediti svojim lastnim željam in pričakovanjem.

Opazovalni celovečerni dokumentarec Maje Prettner na filmski trak ujame obdobje v Janinem življenju, ko na dan znova in prvič scela privrejo travme iz njenega otroštva. Situacija postane še kompleksnejša, ko Jana začne razmišljati, da bi zapustila svoj poklic in tako prekinila družinsko duhovniško tradicijo.

Ženska v moškem poklicu
"Že od majhnega sem bila črna ovca družine, drugače sem razmišljala in drugače gledala na svet," je protagonistka povedala po projekciji v Kinodvoru, ki ji je sledil pogovor z ekipo filma. Jana v filmu se vedno bolj izrisuje tudi kot črna ovca v lastni cerkvi, duhovnica, ki ni dobila priložnosti, da se, kot sama pravi, resnično realizira. Dokumentarec poudarja moč ljubezni in skupnosti, a tudi moč, da se posameznik ali posameznica upre pričakovanjem drugih in prisluhne sebi. Preveč je skrivnosti in strahov, po mnenju Kerčmar, in o vsem tem je treba spregovoriti.

"Naučila sem se zaupati v svojo moč, kar mi je popolnoma spremenilo življenje. To je zaupanje vase, v svojo božanskost, v božje kraljestvo, ki ga nosimo v sebi, kot pravi Jezus. To se premalo poudarja po cerkvah. To moč imamo vsi," je dodala Kerčmar, ki si prizadeva ustanoviti zavod za izobraževanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kjer bi bil poudarek na starejših, otrocih in čebelah.

Lokalna zvezdnica
Kerčmar in Prettner sta se spoznali leta 2017. Režiserko, ki tako kot protagonistka filma izhaja iz Prekmurja, je že pred njunim srečanjem dosegel glas o svobodomiselni in humorni duhovnici, a jo je resnično osvojila zgodba, kako je Kerčmar na svojem prvem pogrebu, ki ga je vodila, padla v grob ter se nato iz njega vsa blatna tudi izkopala. Začetki so se odvijali organsko, zaupanje se je vzpostavljalo skozi pogovor, sčasoma nam je začela zaupati tudi družina, je povedala Prettner.

Protagonistkina mama, prav tako Jana Kerčmar, je bila kot prva evangeličanska duhovnica v Sloveniji in Slovakinja po rodu nekakšna atrakcija, zato se je njena hči že kot otrok navadila na pozornost javnosti. Kljub temu pa ne bi privolila v snemanje dokumentarca, če bi vedela, da bo fokus zgolj na njej, je povedala. Začetni nesporazum, ko je mislila, da Prettner snema film o duhovnicah in ne samo o njej, je tako omogočil nastanek dokumentarca, ki je prejel že več nagrad, na Festivalu slovenskega filma tudi vesno za najboljši film po izboru občinstva in nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI za najboljši film.

Film lahko še ujamete
Duhovnica bo v sklopu festivalske sekcije Intimni in globalni portreti na sporedu še v soboto, film, ki sta ga producirala Boštjan Virc in Nataša Vugrinec, pa bo nato začel svojo pot redne distribucije v okviru Art kino mreže Slovenije.