Verjetno je prav Alijevo pričevanje najbolj ganilo občinstvo, ki se je po svetovni premierni novega filma Toma Križnarja in Maje Weiss Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana udeležilo okrogle mize v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Na tej so spregovorili o razmerah v Sudanu, na katere slovenski aktivist že leta neutrudno opozarja svet. "V tretjem svetu ni nevernih. V našem svetu pa vlada prepričanje, da nihče ne vidi in sliši, kaj delamo. In ravno to sem želel spremeniti; svetu sem želel spet nadeti oči in ušesa," je pojasnil Križnar.
Jedro filma so posnetki, ki so jih posneli prostovoljci v vojnih conah v Nubskih gorah, Modrem Nilu in Darfurju s kamerami, ki jih je Križnar s sodelavci razdelil v zadnjih treh letih. Kamere ljudem, ki so ostali povsem sami, omogočajo svojevrsten upor, pravi novinarka Marjana Vončina, ki je povezovala pogovor. Zato - čeprav so se vsi sodelujoči strinjali, da mednarodna skupnost ne naredi dovolj - takšen film vendarle vliva neko novo upanje.
Meja ni, vse je še slabše kot prej
Maja Weiss s Križnarjem sodeluje že dlje časa in po več skupnih projektih še toliko težje verjame, da se takšna grozodejstva dogajajo že 30 let. "Svet je tako krut in neustavljiv. Človek si misli, da je nekje meja, a vedno znova ugotoviš, da je ni. V bistvu je še slabše kot prej," je prepričana. Vzrok takšnega nasilja je skušal pojasniti novinar Boštjan Videmšek, vendar enoznačnega odgovora ni mogel podati. "Današnji Sudan je tematski park vseh mogočih konfliktov. Jedro konfliktov pa je nafta."
Kjer so kamere, opažajo manj napadov
Klemen Mihelič iz humanitarne organizacije Hope, ki pomaga Križnarju pri njegovih prizadevanjih, je prepričan, da so njihove kamere že prinesle določen napredek, saj se je na območjih, kjer so jih razdelili, zmanjšalo število napadov in posilstev. "Da se nekaj narediti. Čisto vsak lahko prispeva na svoj način," je položil na srce poslušalcem. Dodal je, da kamere še vedno zbirajo, prav tako pa tudi sredstva za vrtalno napravo za vodo in za šolanje Sudancev.

Težava je v naši slepoti in gluhoti
Dvorana Vetrinjskega dvora je bila nabito polna, med zbranimi je bil tudi rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, ki se je dogodka udeležil, ker verjame, da mora biti univerza družbeno odgovorna. "Glavni razlog teh problemov je v slepoti in gluhoti. Poskušamo dojeti in razširiti to dojemanje ter skozi to spreminjati vzorce," pravi.
Na okrogli mizi bi morala sodelovati še Eva Tomič z ministrstva za zunanje zadeve, a se je opravičila. Tudi napovedanih vklopov prek videokonference z visoko komisarko ZN-a za človekove pravice Navanetem Pillay, ustanoviteljem Cinema for Peace Jako Biziljem ter ambasadorko Unicefa v Afriki Mio Farrow, ni bilo. Neuspešen je bil poskus vzpostavitve telefonske povezave s sogovornikoma v Nubskih gorah in Modrem Nilu.
Film Oči in ušesa boga je Križnarjevo dokumentarno pričevanje o skritem iztrebljenju afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu, obenem pa tudi 'oseben zapis, kaj lahko naredi posameznik s somišljeniki in prijatelji, ki še verjamejo v moč aktivnega angažmaja in se ne vdajo konformizmu'.