Slovenske dežele so bile v zgodovini že del evropskega političnega, kulturnega in umetnostnega prostora, zlasti v okviru habsburške monarhije. Zato bodo ustvarjalci serije Kulturni vrhovi predstavili stoletne povezave med našimi in drugimi evropskimi deželami, ki so obstajale že dolgo pred utemeljitvijo samostojne države in vključitvijo v različne mednarodne povezave. Za zadnjo sezono dokumentarne serije Kulturni vrhovi so izbrali simbolne točke doma in v zamejstvu – Radmirje, Višarje in Krka na Koroškem, segli pa so vse do naše nekdanje skupne prestolnice Dunaja. Na teh poteh so obudili zgodbe, ki odstirajo zanimivosti s področij likovne umetnosti, etnologije, literature in duhovnega izročila. V oddaji Kum bodo spregovorili tudi o vlogi RTV Slovenija v osamosvojitveni vojni, za zaključek serije pa bodo v oddaji Utrinki z romarskih poti predstavili, kako so Kulturni vrhovi nastajali.

Radmirje – evropsko znana božja pot
V prvi oddaji z naslovom Radmirje bodo predstavili znamenito božjo pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki se je v 18. stoletju razvila v Zgornji Savinjski dolini. Danes so ti kraji odmaknjeni od prometnih poti, nekdaj pa so to božjo pot poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. Oddaja bo predstavila zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani. Oddaja o Radmirju bo jutri ob 17.20 na prvem programu Televizije Slovenija.

Višarje – vrh, ki povezuje tri narode
V drugi oddaji se bodo ustvarjalci serije povzpeli na Višarje, ki sodijo med najstarejše, najvišje ležeče in najbolj priljubljene slovenske božje poti. Ta visokogorski kraj leži v Italiji, a s položajem na tromeji povezuje italijanski, avstrijski in slovenski narod, in še vedno privablja številne naše rojake. Začetki božje poti imajo legendarno osnovo in segajo v 14. stoletje, do razmaha božje poti na Brezjah pa so bile Višarje osrednja slovenska božja pot. Cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena, a so jo obnovili, celostno pa jo je likovno opremil slikar Tone Kralj. Danes vozi na vrh gondola, ki premaguje kar tisoč metrov razlike v nadmorski višini in omogoča zimski smučarski turizem, vrh pa je priljubljen tudi pri smučarjih in planincih.

Kum – dolenjski Triglav
Cerkev na Kumu ne sodi med naše velike kulturne spomenike, močno pa se je zapisala v ljudsko izročilo in srca Dolenjcev ter Zasavcev. Zaradi višine Kum imenujejo kar dolenjski Triglav, na vrhu pa so tri stavbe – cerkev sv. Neže, planinski dom in oddajnik RTV Slovenija. Po starem izročilu je sv. Neža bivala v Kostanjevici na Krki, vendar je nato odšla na Kum in domačini iz Kostanjevice vsakih sedem let poromajo na Kum in prinesejo novo obleko za kip svetnice. Tudi letos so izpolnili stoletno zaobljubo na kumsko nedeljo, ki je zadnja nedelja v avgustu. V oddaji bodo ustvarjalci predstavili zlasti etnološko izročilo o sv. Neži, spremljali pa so tudi nastajanje obleke in skupaj s Kostanjevičani poromali na Kum.

Krka na Koroškem – cilj Emine romarske poti
Bralci se gotovo spominjajo slovesnosti, ko je leta 1988 papež Janez Pavel II. poromal v Krko na avstrijskem Koroškem (Gurk) na grob sv. Heme Krške in nagovoril tudi slovenske romarje na srečanju treh dežel. Ta znamenita žena je živela okoli leta 1000 in je bila pomembna osebnost srednjega veka in priljubljena svetnica. Doma je bila najverjetneje na Pilštanju na Kozjanskem, umrla pa je v Krki na Koroškem, zato slovenske in avstrijske kraje povezuje Emina romarska pot. Televizijska ekipa je odkrivala njeno življenje in obiskala tako Kozjansko kot Krko na Koroškem. V Krki je veličastna stolnica, ki sodi med najpomembnejše avstrijske kulturne spomenike, v njej pa je tudi Hemin grob, kamor so nekdaj množično romali Slovenci.

Utrinki z romarskih poti
V okviru dokumentarne serije Kulturni vrhovi je nastalo 27 delov serije, televizijska ekipa je v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. Zadnji del dokumentarne serije Kulturni vrhovi nosi naslov Utrinki z romarskih poti, v oddaji pa bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja.

Dokumentarna serija Kulturni vrhovi je bila pomemben strokovni projekt in eden obsežnejših projektov TV Slovenija v zadnjih letih. Pri nastajanju so sodelovali številni ustvarjalci, ki so prispevali h končni podobi oddaj, serija pa je doživela veliko odmevnost ter številna pozitivna mnenja gledalcev in strokovne javnosti.