V nedeljo je Parazit pisal zgodovino kot prvi film iz kategorije mednarodnih celovečercev, ki je osvojil oskarja za najboljši film leta; južnokorejski družbeni mediji tako že štiri dni prekipevajo od evforičnih čestitk in zmagoslavja.
Bong Joon-ho s Parazitom pripoveduje zgodbo dveh južnokorejskih družin – obubožanih Kimov in premožnih Parkov. Oboji ilustrirajo vse večji prepad med revščino in bogastvom, ki ga doživlja gospodarsko četrta najmočnejša država v Aziji.
"Umazane" in "zlate" žlice
Vizualni detajli in motivi neposredno nagovarjajo številne Južne Korejce, ki se identificirajo kot "umazane žlice": to je izraz za potomce revnih družin, ki so se bili prisiljeni odpovedati sanjam o družbeni mobilnosti in življenju v lepih mestnih soseskah. Druga plat medalje so "zlate žlice", potomci uglednih in bogatih rodbin.
Večino filma so sicer posneli pred kulisami, ki so bile zgrajene posebej za potrebe Parazita – obe domovanji, tako ultramoderna vila na vrhu griča kot umazano stanovanjce pod stopnicami, sta bili samo kulisa. Vseeno odražata značaj resničnih seulskih mestnih četrti. Sprehod po snemalnih lokacijah razkrije, kako specifičen simboličen pomen imajo za Južne Korejce in njihovo dojemanje družbene lestvice.
Družina Kim: barakarsko naselje
Ahyeon-dong je eno zadnjih barakarskih naselij v neposredni bližini seulskega mestnega središča. Pojavi se v več prizorih, ki prikazujejo vsakdan družine Kim. Naselje je zgrajeno v klanec ob osrednji železniški postaji in je zato prepredeno s stopnišči, strmimi, ozkimi uličicami in vhodi v bivališča, do katerih je treba praktično plezati.
"Ko sem gledal film, se mi je zdelo, da vidim svoje lastno življenje," je za tiskovno agencijo Reuters priznal 77-letni Lee Jeong-sik, lastnik trgovine Pig Rice Supermarket, ki je v filmu jasno razpoznavna. Prodajalno vidi 73-letna Kim Kyung-soon, ki vsak dan začne delo okrog pol devete zjutraj, zapira pa šele po polnoči. Nekoč so odpirali še bolj zgodaj, se spominja, okrog petih, ker so mame zjutraj kupovale sestavine za šolske malice. Danes v okolici živijo samo še starejši ljudje, mlade družine z otroki so se večinoma odselile.
Nakupi odražajo, da ljudem ne gre ravno najbolje: "Večinoma kupujejo ramen in alkohol." (To lahko primerjate z drugo trgovino, ki se pojavi v Parazitu, ORGA Whole Foods v trendovski četrti Bangi-dong. Tam je vodja podružnice Ryu Hee-woong komentiral: "Najbolj prodajani izdelki pri nas niso cigarete ali instantna hrana, kot velja v drugih veleblagovnicah. Naše stranke kupujejo svežo hrano s poudarkom na varnosti, trajnosti in prijaznosti do okolja."
Najemnine poskočile
Fiktivna družina Kim v filmu živi v "podkleti", kar je tipično majhno, temno stanovanje, ki je skoraj v celoti skrito pod zemljo. Najemnina za ta stanovanja se je v zadnjem času dvignila na približno 340 dolarjev, kar je še enkrat več, kot bi za isti prostor plačali pred desetletjem. Ahyeon-dong namreč čepi v senci novozgrajenih luksuznih stanovanjskih blokov: prebivalce je vse bolj strah, da jih bo naslednji val gradbenih investicij preprosto odplavil.
Lee, ki po Parazitovi zmagi na oskarjih "od vznemirjenja ni mogel spati", upa, da bo nenadna slava Ahyeon-donga morda zajezila apetite bogatejšega Seula po njihovi zemlji.
"Seulski Beverly Hills"
Prizori okolice ultramoderne vile Parkovih so bili posneti v četrti Seongbuk-dong, ki velja za "seulski Beverly Hills" in je dom številnih poslovnežev in diplomatskih rezidenc. V nasprotju z Ahyeon-dongom na ulicah ne boste našli niti drobca smeti, kaj šele, da bi slišali kak hrup: domovi so večinoma skriti za visokimi zidovi, električnimi ograjami in varnostnimi kamerami. Direktor nepremičninskega podjetja Peace Estate Agents Chung Han-sool mirno priznava, da so "vsi domovi tukaj zelo petične rezidence". "Večina hiš ima kleti, ki jih uporabljajo za domačo kinodvorano ali bar." Povprečna cena hiše v tej soseski se giblje okrog šestih milijonov dolarjev, mesečna najemnina za tuje diplomate pa je od 8 do 13 tisoč dolarjev. "V neposredni bližini živi kar 48 veleposlanikov, kar pomeni, da imamo tukaj več policijskih postaj," je poudaril Chung.
Resničnost manj bogatih vdira tudi v idilični Seongbuk-dong. Po soseski so se začeli pojavljati t. i. bistroji za voznike (gisasikdang), o katerih teče beseda tudi v Parazitu. Ti lokali so torej namenjeni voznikom in taksistom, ki naokrog prevažajo bogate poslovneže.
Kaj je torej "ram-dong"?
Morda so se vam ob ogledu filma cedile sline ob jedi "ram-dong", ki jo je gospa Park sredi noči zahtevala od svoje gospodinje. Beseda je skovanka iz dveh bolj znanih jedi, ramen in udong, v bistvu pa gre za jed, ki jo v Koreji poznajo kot jjapaguri. Že prej je bila priljubljena vsakodnevna jed, trenutno pa je zaradi filma še bolj v modi – v Parazitu jo seveda jedo v kombinaciji z drago korejsko govedino, kar ima nezgrešljiv ton ironije.
Ameriški veleposlanik v Koreji Harry Harris je v nedeljo tvitnil fotografijo instantnih rezancev jjapaguri, češ da na veleposlaništvu gledajo podelitev v slogu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje