V starosti 89 let je po dolgi bolezni v petek umrla velika francoska igralka Emmanuelle Riva. Proslavila se je s filmom Hirošima, ljubezen moja (1959) v režiji Alaina Resnaisa. V jesenskih letih je bila presunljiva v drami Ljubezen (2012) Michaela Hanekeja.

Emmanuelle Riva je bila 26-letno dekle s podeželja, ki se je preselila Pariz, da bi tam uspela kot igralka. Že kmalu je dosegla veliki preboj z vlogo v mojstrovini Hiroshima mon amour, filmu, ki ga je Eric Rohmer oklical za "najpomembnejši film po vojni, prvi moderni primerek zvočnega filma". Hirošima, ljubezen moja je zgodba o francoski igralki na Japonskem, kjer snema film o miru v Hirošimi. Zaplete se v strastno razmerje z japonskim arhitektom. Objeta se pogovarjata o ljubezni, grozotah vojne, atomski bombi in o svoji preteklosti. Film je bil prvi Resnaisev celovečerec, scenarij zanj pa je napisala velika Marguerite Duras.

Kariero je igralka nadgradila s sodelovanji s ključnimi imeni novega francoskega filma, kot so bili Gillo Pontecorvo (Kapo, 1959), Jean-Pierre Melville (Léon Morin, duhovnik, 1961) in Georges Franju (Thérèse Desqueyroux). Ta vloga ji je istega leta prinesla tudi nagrado za najboljšo igralko beneškega festivala.

Mednarodni "preboj" pri 85 letih
Riva je vso kariero ostala zvesta umetniškemu filmu; kasneje je snemala še s Krzysztofom Kieślowskim (Tri barve: Modra, 1993) in Julie Delpy (Skylab). Mednarodni uspeh jo je doletel šele pri 85 letih, z vlogo v Hanekejevi Ljubezni.

V Ljubezni spremljamo vsakdan Georgesa (Jean-Louis Trintignant) in Anne (Emanuelle Riva), upokojenih zakoncev, ki sta bila prej učitelja glasbe. Živita zadovoljno in umirjeno življenje v svojem pariškem stanovanju, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Nekega dne Anne zadene kap. Čeprav si opomore, se njeno stanje hitro slabša. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde še pred zadnjo, najtežjo preizkušnjo.

Ljubezen je poleg vrste drugih nagrad prejela zlato palmo v Cannesu in oskarja za najboljši tujejezični film. Emanuelle Riva je bila za Ljubezen nagrajena s "francoskim oskarjem", nagrado cezar za glavno žensko vlogo. (Za oskarja je bila nominirana, a ji ga je "speljala" Jennifer Lawrence z vlogo v komediji Za dežjem posije sonce.)

Zvezda stare šole
Igralka je v svoji karieri ustvarila tudi veliko gledaliških vlog. Kljub veliki prepoznavnosti je vedno nastopala le v francoskih produkcijah. V domovini je igralka slovela po svoji zadržanosti in varovanju zasebnosti; tudi o bolezni, ki jo je kasneje vzela, zato nikoli ni javno spregovorila. Prav tako se ni nikoli poročila ali imela otrok - je pa priznavala, da jo je mednarodni uspeh v zrelih letih osrečil.