"Težava s filmsko industrijo je v Veliki Britaniji v primerjavi z drugo Evropo v tem, da se hočejo ljudje samo usesti z veliko porcijo pokovke in se dve uri zabavati," je nad svojimi sonarodnjaki razočaran samouki režiser Shane Meadows. Njegov novi film This Is England, ki od mrtvih obuja razburkano britansko družbo osemdesetih, je bil pred kratkim na rimskem filmskem festivalu sprejet s stoječimi ovacijami. Režiser se na domačih tleh ne nadeja takega uspeha: "Ljudje nočejo slišati ničesar o rasizmu v delavskem razredu."

Mamljivost močne organizacije
This is England je zgodba o 12-letnem Shaunu (igra ga Thomas Turgoose), ki očetovski lik v svojem življenju nadomesti s članstvom v tamkajšnji skupini mladih neonacistov. Deček, ki je očeta izgubil v falklandski vojni, nima prijateljev ali prave opore, zato se pusti vsrkati življenju v tolpi. Njegova mati je sicer malce zaskrbljena, a prepričana, da ne gre za nič resnično nevarnega.

Niso vsi 'skini' enaki
Kritiki na rimskem festivalu so film že opisali kot eno najiskrenejših (čeprav brutalnih) zgodb o rasističnem nasilju. Meadows ga je za pičla dva milijona funtov posnel v Nottinghamu, opiral pa se je tudi na osebne izkušnje - režiser je bil v mladih letih namreč tudi sam skinhead. "V mestu, kjer sem odraščal, ti je ugled zagotavljala samo fizična moč." Poskušal je tudi poudariti razliko med prvotnimi skinheadi (temnopolti in beli tovarniški delavci, ki jih je povezovala predvsem ljubezen do reggaeja) in kasnejšimi nasilnimi tolpami s precej bolj nacionalistično obarvanim programom.

Daljnosežne posledice vojne
Režiser je prepričan, da ima njegov film, čeprav raziskuje obdobje pred dvajsetimi leti, pomembno sporočilo tudi za današnjo družbo. "Nekoč se je vse dogajalo okrog falklandske vojne, danes pa je to Irak. Seveda smo zdaj politično korektnejši in nezaposlenosti je manj, rasizem pa ni izkoreninjen - le da zdaj ni usmerjen proti Pakistancem in črncem, ampak proti Romunom in Poljakom."