Naomi Kavase si želi, da Japonci ne bi hlepeli le po grozljivkah, priredbah stripov in animiranih filmih, ampak da bi si z veseljem ogledali tudi filme, ki zahtevajo pozornega gledalca. Foto: Reuters
Naomi Kavase si želi, da Japonci ne bi hlepeli le po grozljivkah, priredbah stripov in animiranih filmih, ampak da bi si z veseljem ogledali tudi filme, ki zahtevajo pozornega gledalca. Foto: Reuters
Naomi Kavase
Morda bo ugledna nagrada, ki si jo je prislužila Naomi Kavase, Japonce prepričala, da si je vredno ogledati film Žalujoči gozd. Foto: Reuters

Japonska režiserka, katere film Žalujoči gozd je na festivalu v Cannesu osvojil nagrado grand prix za drugi najboljši celovečerec festivala, pravi, da je življenje neodvisnih režiserjev na Japonskem težko. Po njihovih izdelkih namreč ni povpraševanja. Tako tudi legenda japonskega filma režiser Akira Kurosava večji ugled uživa v tujini kot doma, saj njegovi filmi, tako kot tudi filmi Naomi Kavase, zahtevajo pozornega gledalca.

"Moji filmi od gledalca terjajo pozornost in zbranost - da lahko odsevajo in postopoma sežejo v njihova srca - in danes malo ljudi hodi v kino, da bi videli takšne filme." Japonci so pripravljeni vstopnico plačati predvsem tedaj, kadar so na sporedu filmske priredbe TV-dram in stripov, množično občinstvo pa imajo že vnaprej zagotovljeno tudi grozljivke in animirani filmi.

Filmski poduk o prijaznosti in reševanju težav
Prav zato se 38-letnica zaveda, da bo njen film, lirična drama o odnosu med starejšim moškim, ki trpi za alzheimerjevo boleznijo, in njegovo mlado negovalko, le stežka postal velika uspešnica. Vendar upanje ostaja, saj utegne Japonce prepričati ugledna nagrada, ki si jo je prislužila Kavasejeva. Slednjo bi velika gledanost njenega filma veselila še zaradi nečesa. Režiserka namreč meni, da bi njen film lahko gledalce naučil prijaznosti in obvladovanja težav.

Za to pa je potreben drugačen, nesebičen odnos do življenja in do vseh, ki nas obdajajo. "Če se zgodi nekaj žalostnega, zaradi tega ne smemo tudi sami postati žalostni ali se na silo boriti zoper težavo; predvsem moramo poskušati svet narediti boljši, boljši za naše otroke, ki se še niso rodili. To je moje sporočilo." Misli Naomi Kavase so seveda plemenite, vendar pa ostaja vprašanje, kako jih bodo sprejeli v tekmovalni in še vedno v utesnjujoče norme, ki zapovedujejo strogo družbeno hierarhijo in neosebni odnos tako rekoč do vseh, ujeti japonski družbi.