Ava Duvernay bi bila prva temnopolta ženska v zgodovini, nominirana za najboljšo režijo. (V letu 2014 je bilo med tistimi, ki filme ustvarjajo za kamero, samo 17 odstotkov žensk.) Foto: Reuters
Ava Duvernay bi bila prva temnopolta ženska v zgodovini, nominirana za najboljšo režijo. (V letu 2014 je bilo med tistimi, ki filme ustvarjajo za kamero, samo 17 odstotkov žensk.) Foto: Reuters
Če je bila Lana del Rey lani spregledana za pesem Young and Beautiful iz filma Veliki Gatsby, smo mislili, da ji bo letos uspelo s pesmijo za film Big Eyes. Pa se je izšlo drugače. Foto: Reuters
'Nič hudega. Sam sem si ga naredil!', je (vsaj na videz) dobrovoljno tvitnil Phil Lord, režiser Lego filma. Foto: Twitter

Ko akademija nominira konkretne, a neizstopajoče izdelke tipa Ostrostrelec in Igra imitacije - oba sta primer napete, lucidno pripovedovane zgodbe, a ni nobeden od njiju ni umetniški ali tehnični presežek - z eno nogo trmasto ostaja v preteklosti. Še ko se zdi, da se je pripravljena preseči, bo filmska industrija vedno izbrala preizkušen recept.

Ann Hornaday (Washington Post)
Številni so opazili prevladujoče smernice med letošnjimi nominiranci. Foto: Twitter

Od današnjih oskarjevskih nominacij smo se torej naučili, da nominacija ali celo osvojeni zlati globus še ne zagotavljata prve peterice pri oskarjih (glej: Amy Adams, Emily Blunt). Po drugi plati pa se je dan presenetljivo dobro začel za Ostrostrelca, ki je v nedeljo na zlatih globusih ostal povsem spregledan.


O
skarji ostajajo moška domena
Če kakovost filmov za hip pustimo ob strani, 2014 očitno ni bilo leto za raznolikost: v vseh štirih igralskih kategorijah ni niti enega temnopoltega nominiranca, v boju za najboljši film pa ni nobene zgodbe z žensko v glavni vlogi (so pa zato na piedestalih Alan Turing, Stephen Hawking in vojak Chris Kyle, pa seveda fiktivna lika Milesa Tellerja (Ritem norosti) in Michaela Keatona (Birdman)). Ženski, ki sta imeli največ možnosti za nominacijo v tradicionalno "moških" kategorijah - Gillian Flynn za scenarij Ni je več in Ava DuVernay za režijo Selme - sta že izpadli iz bitke. (Akademija je tako zamudila priložnost za prvo nominacijo temnopolte režiserke v zgodovini.)

Selma, drama o boju Martina Luthra Kinga za državljanske pravice, se lahko pohvali s častno nominacijo za najboljši film, a je pogorela v drugih kategorijah: David Oyelowo ni nominiran za najboljšega igralca v glavni vlogi, kar pomeni, da je letošnja sezona prva po letu 1999, v kateri ni nobene nominacije za temnopolte igralce.

Mnogi so igralsko nominacijo napovedovali Jaku Gyllenhaalu za vlogo sociopatskega paparaca v Nightcrawlerju, a je ostal brez nje. Je pa zato, na presenečenje marsikoga, Bradley Cooper zakoličil že svojo tretjo nominacijo v treh letih (za Ostrostrelca), Steve Carell pa je očitno uspel premagati predsodek akademije proti televizijskim zvezdam: dobil je svojo prvo oskarjevsko nominacijo za film Foxcatcher, ki je trenutno v zanimivem položaju. Bennett Miller je nominiran za najboljšo režijo, film, ki ga je režiral, pa ni v igri za najboljši film.

Akademija je praznih rok v kategoriji režije pustila tudi Clinta Eastwooda, čeprav je njegov film v skupnem seštevku nabral solidnih šest nominacij. (Nekateri kolumnisti teoretizirajo, da liberalni Hollywood Eastwoodu preprosto ne more oprostiti tistega neslavnega skeča s praznim stolom.) Prav tako je izpadel novinec Damian Chazelle (Ritem norosti), saj je stroka raje stavila na letošnje favorite.

Jennifer Aniston le ne bo šla po sledi "preobrazbe" Sandre Bullock
V ženski igralski kategoriji je Marion Cotillard (Dva dneva, ena noč) dobila mesto, ki so ga mnogi pripisovali Jennifer Aniston (Cake) ali pa morda Amy Adams (Big Eyes). Za presenečenje v kategoriji igralke v stranski vlogi velja Laura Dern (Wild), ki je prehitela Jessico Chastain (A Most Violent Year).

Še slabše kot za Anistonovo se ta teden odvija za Angelino Jolie: spregledana je bila tako na zlatih globusih kot pri oskarjevskih nominacijah. Biografska drama o Louisu Zamperiniju je bila izpuščena v vseh glavnih kategorijah, je pa nominirana za najboljšo fotografijo, za mešanje ter za montažo zvoka.

Če se je režiser Lego filma na zamujeno priložnost za nominacijo odzval precej elegantno (glej sliko), pa so tviteraši prepričani, da gre za "popolno travestijo", da je Akademija v izbor spustila neodvisne filme tipa Song of the Sea ali The Tale of the Princess Kaguya. K sreči je nominirana vsaj nalezljiva naslovna pesmica Everything is Awsome.

Ko akademija nominira konkretne, a neizstopajoče izdelke tipa Ostrostrelec in Igra imitacije - oba sta primer napete, lucidno pripovedovane zgodbe, a ni nobeden od njiju ni umetniški ali tehnični presežek - z eno nogo trmasto ostaja v preteklosti. Še ko se zdi, da se je pripravljena preseči, bo filmska industrija vedno izbrala preizkušen recept.

Ann Hornaday (Washington Post)