Lyncheva adaptacija priljubljenega znanstvenofantastičnega romana Franka Herberta iz šestdesetih, v katerih poleg režiserju ljubega Kyla MacLachlana lahko ujamemo še celo paleto različnih znanih filmskih obrazov (tu so še Virginia Madsen, Max von Sydow, Sting, Patrick Stewart, Dean Stockwell in drugi), bo na sporedu drugega programa TV Slovenija na vrsti v petek, 1. junija, ob 22.05. Za zamudnike petnajst minut čez polnoč sledi še ponovitev kratkega animirano-igranega slovenskega filma s sorodno estetiko, nagrajevani Lovec oblakov Mihe Knifica.

Peščeni planet, ki ga je Lynch, takrat po zaslugi Moža slona absolutni kritiški ljubljenec, sklenil posneti namesto zadnjega dela prve trilogije Vojne zvezd (Lucasov predlog, naj režira Jedijevo vrnitev, je prijazno zavrnil), je postavljen v daljno prihodnost, čas, ko je večina dosedanje človeške zgodovine sicer pozabljena, ohranile pa so se nekatere kulturne in verske tradicije. Spremljamo zgodbo mladega Paula Atreidesa, dediča vojvode Leta Atreidesa iz rodbine Atreides, čigar družina se seli na planet Arrakis, ki postane njihov fevd. Arrakis je peščeni planet, zaradi česar ga imenujejo Dune oz. Sipina; na njem se nahaja edini vir preživetja, ki mu pravijo Začimba. To je psihoaktivna substanca, ki spodbuja jasnovidnost in je nujno potrebna za medzvezdna potovanja, zaradi česar je najdragocenejša snov v vesolju. Rodbina Atreides se kmalu znajde v nevarni politični igri, ki vključuje rivalsko rodbino Harkonnen, astronavtski ceh, skrivnosten ženski red Bene Gesserit in samega imperatorja.

Film je bil torej posnet po slovitem romanu Franka Herberta, ki je po mnenju marsikoga eden najboljših znanstvenofantastičnih romanov vseh časov. Do danes naj bi prodali že več kot 12 milijonov izvodov knjige. Ob premieri filma so bile kritike zelo medle - nekateri recenzenti so ga oklicali za "obsceno homofobnega" - Lynch pa se je po premieri od projekta skušal distancirati, češ da so producenti in sponzorji kratili njegovo umetniško svobodo. V nekaterih različicah je Lynchevo ime v špici celo zamenjano z "Alan Smithee", psevdonimom, ki ga pogosto uporabljajo režiserji, kadar nočejo, da bi se jih povezovalo s kakim projektom. Sčasoma si je film kljub vsemu pridobil bazo zvestih oboževalcev, predvsem zaradi tega, ker nosi unikaten pečat režiserja – David Lynch pač ni za vsakogar ...

"Slovenski Mad Max"
Futuristična pokrajina Lovca oblakov je bolj jasno zakoličena: zgodba filma se dogaja v letu 2147, v Mestu rdeče puščave. Nekoč poletno letovišče je zdaj le še propadajoč kraj, kamor pritava neznanec, v katerem vaški posebnež Leon prepozna Lovca oblakov. Enega tistih, ki so lovili hlad, potem pa obveljali za povzročitelje katastrofe, ki je opustošila svet. 137 let v prihodnost so se s Knificem podali igralci Boris Cavazza, Sebastjan Cavazza, Emil Cerar, Katarina Čas, Grega Skočir in drugi, film pa je nastal v koprodukciji s Filmskim skladom RS in studiom Arkadena.