Tokrat kovačeva kobila ni ostala bosa: dobitnik zlate palme je prvič po dveh desetletjih spet francoski film, Entre les murs (Med zidovi) režiserja Laurenta Canteta.
Entre les murs (angleški naslov filma je The Class) je Cantet posnel po avtobiografskem romanu Francoisa Begaudeauja, ki v filmu mladega sebe tudi igra. Ganljiva, a nesimentalna zgodba o srednji šoli v "nevarni" četrti Pariza, v kateri so nastopili resnični učitelji in dijaki, je na včerajšnji premieri doživela enega najtoplejših sprejemov na letošnjem festivalu.
Velika nagrada, grand prix (ne zamenjajmo je z zlato palmo) je šla v roke Mattea Garrone, režiserja filma Gomorrah (Gomora). Tudi ta film, ki se spušča v brutalno mafijsko podzemlje Neaplja, je bil posnet po literarni uspešnici (romanu Roberta Saviana). Še ne 40-letni Garrone, ki se med drugim ukvarja tudi s slikarstvom, se je odločil za realistično estetiko in se v filmu vzdržal lastnih komentarjev.
Revolucija očitno ni mrtva
Benicio del Toro je za upodobitev Cheja Guevare v štiriurni epopeji Stevena Soderbergha dobil zlato palmo za najboljšo moško vlogo, ki jo je posvetil kar "moškemu samemu, Cheju". V kinematografe bo Soderbergh film najverjetneje poslal v dveh delih.
Nagrado za najboljšo igralko je predal Jean Reno, in sicer Sandri Corveloni za film Linha de passe (r: Walter Salles in Daniela Thoma). V socialni drami, ki je postavljena v revne favele Sao Paola, igra nosečo gospodinjsko pomočnico, ki že zdaj težko preživlja svoje tri otroke.
Najboljši režiser je Turek
Najboljši režiser je postal Nuri Bilge Ceylan (dobitnik velike nagrade leta 2002), ki si je priznanje prislužil z družinsko tragedijo o ljubosumju Uc maymun (Tri opice). "Ne snemam filmov o tej ali oni temi, ker je to preveč didaktično," je letos v Cannesu povedal Ceylan. "Ko končam snemanje, se rdeča nit filma pogosto povsem spremeni."
Slavljenca:"Umazani Harry" in "Lepotica dneva"
Uradno nagrado žirije je dobil Paolo Sorrentino za film Il Divo, neusmiljeni filmski portret nekdanjega italijanskega premierja Giulia Andreottija. Posebni nagradi (prix special) pa je žirija, ki ji je predsedoval Sean Penn, namenila še francoski igralki Catherine Deneuve in njenemu ameriškemu kolegu ter v zadnjih letih predvsem režiserju Clintu Eastwoodu.
Zanj bomo še slišali
Nagrado caméra d'or (za najboljši prvi dolgometražni film) je za film Hunger (Lakota) dobil Steve McQueen (naj vas ime ne zavede - legendarni igralec ni vstal od mrtvih; ta McQueen je Britanec, dobitnik ugledne Turnerjeve nagrade in nima z onim nobene zveze). Gre za šokantno zgodbo Bobbyja Sandsa, aktivista Ire, ki je bil v britanski parlament izvoljen, medtem ko je gladovno stavkal (zaradi zaporne kazni, ki so mu jo dosodili za posedovanje orožja l. 1981), da bi dobil status političnega zapornika. Še pred 28. rojstnim dnevom se je izstradal do smrti.
Posebno omembo v tej kategoriji je dobil film Ils mourront tous sauf moi (Vsi umrejo, razen mene), delo Rusinje Valerie Gaï Guermanike.
S podelitvijo nagrad se je tako končalo 12 dni, nabitih s projekcijami, intervjuji in sprehodi po rdeči preprogi. Tudi letos zvezd ni manjkalo: največ pozornosti je pritegnila visoko noseča Angelina Jolie, pa tudi Clint Eastwood, Penelope Cruz, Woody Allen, Steven Spielberg in Harrison Ford. Celo Mike Tyson in Diego Maradona nista ostala neopažena.
Nič ni odločeno - do zadnjega dne
Večina komentatorjev je letos že od začetka festivala (ki je, mimogrede, obveljal za "razočaranje" po umetniški plati) napovedovala, da bo slavil film s socialno ali politično tematiko; predsednik žirije Sean Penn je že na tiskovni konferenci ob odprtju povedal, da bo zmagal režiser, ki "se zelo zaveda sveta, v katerem živi". Marsikdo je tudi zato zdaj presenečen, da je brez nagrad ostal animirani dokumentarec Waltz With Bashir, ki skozi oči Izraelca opisuje poboj Palestincev v bejrutskih begunskih taboriščih leta 1982.
A. J.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje