Nekateri ustvarijo celo serijo albumov, pa še ne zaslovijo, Buckley se je z enim samim albumom prebil med večne zvezde popularne glasbe. Foto:
Nekateri ustvarijo celo serijo albumov, pa še ne zaslovijo, Buckley se je z enim samim albumom prebil med večne zvezde popularne glasbe. Foto:
Leonard Cohen
Jeff Buckley se je lahko kosal celo z Leonardom Cohenom.
Robert Plant
Robert Plant je bil navdušen nad delom mladega Buckleyja. Foto: Reuters

Režiser Brian Jun, čigar film Steel City (Jekleno mesto) se je lani prebil v glavni tekmovalni program festivala Sundance, bo posnel film o Jeffu Buckleyju. Po izidu prvenca Grace leta 1994 je Buckley veljal za enega najobetavnejših mladih glasbenikov, a vsako upanje njegovih oboževalcev, da bi lahko kmalu uživali ob novi kolekciji Buckleyjevih pesmi, je pokopala mladeničeva prezgodnja smrt. Jeff Buckley je star 30 let utonil v reki Misisipi.



Po poti ravno tako izjemnega očeta

Jeffa Buckleyja so takoj po smrti 'vključili' v druščino velikih glasbenih legend. K temu ni pripomogla le glasbenikova zgodnja smrt, ampak tudi dejstvo, da je ravno s svojim zadnjim dejanjem Buckley dokončno zakorakal po stopinjah svojega očeta Tima Buckleyja. Tudi ta je bil glasbenik in je v šestdesetih, ko je bil član skupine The Bohemians, veljal za enega najboljših vokalistov. A tega slovesa ni užival dolgo. Že leta 1975, ko ni dopolnil še niti 28 let, je namreč umrl zaradi prevelikega odmerka heroina.

Presegel je Leonarda Cohena
Jeff je podedoval očetov glas, dar za skladanje glasbe pa mu je omogočil pisanje pesmi, ki so jih mnogi označili kot križance med glasbo Vana Morrisona in skupine Led Zeppelin. Zato ni presenetljivo, da je njegov prvenec navdušil 'stare mačke' Roberta Planta, Eltona Johna, Boba Dylana in Paula McCartneyja, Buckleyjevo priredbo skladbe Hallelujah Leonarda Cohena pa so glasbeni kritiki ocenili kot boljšo od izvirnika.

Zeleno luč za snemanje filma je dala Mary Guibert, mati Jeffa Buckleyja. Možje iz Hollywooda so jo že več let prigovarjali, naj vendar že dovoli prenos življenjske zgodbe svojega sina na veliko platno. A Guibertova, ki nadzira avtorske pravice del Jeffa Buckleyja, se dolgo ni dala, saj je bila prepričana, da Hollywood skoraj vedno zelo slabo upodobi izjemne ljudi, kakršen je bil Jeff. Omehčali so jo šele filmi Ray, Iskanje dežele Nije in Hoja po robu. Te produkcije so dokazale, da lahko tudi v hollywoodskih studiih nastanejo dobri biografski filmi.