Bolečina, uničenje, izprijenost in ponižanje, nad katerimi so se navduševali nočni ptiči na Japonskem, naj bi namreč slabo vplivali na japonsko družbo. Oddaje, ki so vznemirjale in strašile, počasi zamenjujejo pogovorne in kuharske oddaje ter nizkoproračunske drame.

Čudaški televizijski programi so v deželi vzhajajočega sonca zaživeli v devetdesetih letih. Kmalu so postali tako razvpiti, da so o njih poročale tuje televizije. Japonci so na malih zaslonih lahko gledali celo tako neverjetne stvari, kot je bil komedijant, ki se je za eno leto gol zaprl v majhno sobo.

"Težava je v tem, da se je v teh oddajah zgodilo nekaj nesreč, ljudje so bili ranjeni. To ni vplivalo le na oglaševalce, tudi gledalci so začeli razmišljati o varnosti," je povedal neki japonski medijski analitik. Naslednji razlog za prijaznejšo, manj kruto televizijo pa naj bi bilo tudi to, da so japonske televizijske hiše s čudaškimi oddajami prišle do tiste točke, ko huje več ni moglo biti.

Študenti so tekmovali v vztrajnosti
Vrhunec televizijskega trpljenja in brutalnosti je bila oddaja Za Gaman oz. Vztrajnost, v kateri so ekipe študentov tekmovale med seboj v najbolj neprijetnih in nepredstavljivih izzivih. Tekmovalce so npr. do vratu zakopali v pesek, obraze pa so jim lizali različni plazilci. V neki drugi epizodi so morali kolesariti z usti polnimi pekočega karija. Zmagal je seveda tisti, ki je zdržal najdlje.

Predstavnik sveta za etičnost televizijskega programa je pojasnil: "Mnogo ceneje in varneje je delati pogovorne in svetovalne oddaje. Tega je zdaj res ogromno, brutalnosti pa je vse manj." Zelo priljubljena tako postaja oddaja Recept za danes, v kateri kuhajo, opravljajo domače in tuje zvezdnike in se prepirajo o vsakdanjih stvareh.