Ob priznanju, ki ga na festivalu podeljujejo za prvi ali drugi film sodelujočih režiserjev, prejme Cvitkovič tudi 90.000 evrov. Odgrobadogroba je njegov drugi film, svetovno premiero pa je doživel prav na festivalu v San Sebastianu. Nagrajenca je izbirala žirija v sestavi italijanskega kritika Vinzenza Bugna, španske producentke Marian Fernandez Pascal, španskega filmskega ustvarjalca Francisca Hoyosa, kolumbijskega filmskega kritika Orlanda Mora, v Franciji rojenega producenta Jeroma Paillarda, britansko filmsko ustvarjalko Melanie Tebb in belgijskega režiserja, scenarista in producenta Jana Vandierendocka.

Film, poln življenjske sile
V svoji pojasnitvi izbora nagrajenca je žirija zapisala, da je film Odgrobadogroba domiselna kombinacija komedije in drame, ki se izraža skozi glasve like. Te pa v filmu, ki je izžareva kopico življenjske sile, vedno znova presenečajo.

S tem je postal režiser tudi prvi slovenski filmski ustvarjalec, ki se mu je uspelo uvrstiti na prestižni filmski festival. Ta se namreč lahko meri s Cannesom, Berlinom in Benetkami. Režiserjev drugi celovečerni film, ki se je potegoval tudi za zlato školjko in nagrado za mlade scenariste montblanc, je nastal v produkciji Staregare, v glavnih vlogah pa so se med drugim preizkusili Gregor Bakovič, Drago Milinovič, Nataša Matjašec, Sonja Savič, Mojca Fatur, Vlado Novak in Pavle Ravnohrib. Slovenski gledalci si bodo lahko premiero filma Odgrobadogroba ogledali 27. oktobra.

Med peklom in nebesi
Črna komedija Odgrobadogroba prikazuje zgodbo o profesionalnem pogrebnem govorcu Peru v majhnem slovenskem mestu, ki v vsakem govoru naredi osebno izpoved. Ta nato prisotne pripravi do joka iz povsem napačnih razlogov. V Perovo življenje se vpletajo tudi njegov samomorilski oče, njegovo dekle Renata, prijatelj in občudovalec Šuki in Ida. Režiser se v filmu posveča vprašanju življenja in smrti, nebes in pekla. Osebam v filmu, ki se vedno znova znajdejo prav na meji med tema dvema stranema, pa vedno ne uspe doseči tistega pola, ki bi si ga želeli.

Altadis je že drugo pomebno priznanje, s katerim se lahko pohvali Cvitkovič; na 58. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je za svoj prvi film Kruh in mleko prejel zlatega leva prihodnosti.

Najboljši film je Stesti
Zlato školjko za najboljši film je prejela češko-nemška koprodukcija Stesti (Nekaj takšnega kot sreča) režiserja Bohdana Slame. Posebna nagrada žirije gre v roke argentinskemu režiserju Tristánu Bauerju za film Iluminados por el fuego. Srebrno školjko za najboljšega igralca je prejel Juan Jose Ballesta za vlogo v španskem filmu 7 virgenes, najboljša igralka pa je Ana Geislerova, ki je žirijo prepričala s svojim nastopom v filmu Stesti.

Srebrno školjko za najboljšega režiserja je za film Šjang ri kuj (Sončnica) prejel kitajski filmski ustvarjalec Džang Jang, za isti film pa je Jong Lin prejel nagradi žirije za najboljšo fotografijo. Žiriji, ki je izbirala letošnje nagrajence, je predsedovala Anjelica Huston, sestavljali pa so jo še Verónica Forqué, Enrico lo Verso, Claude Miller, Lone Scherfig, Antonio Skármeta in Dean Tavoularis.

Težko življenje v delavski četrti
Zmagovalni film prikazuje zgodbo o življenju ljudi iz delavske četrti majhnega češkega mesta, ki še vedno čutijo posledice industrializacije. Tako v izdelku Bohdana Slame spoznamo zgodbo dekleta, katere fant je imigriral v ZDA, mladega fanta, ki je vanjo skrivoma zaljubljen, in zapuščene matere, katere ljubimec noče zapustiti svoje žene. Režiser se je ljubiteljem sedme umetnosti prvič predstavil s filmom Divoke vcely (Divje čebele), s katerim si je prislužil nagrado v Rotterdamu in San Franciscu.

Nagrada za življenjsko delo
V San Sebastianu, ki prav danes zapira svoja vrata, so podelili tudi dve nagradi za življenjsko delo - donostia prize, ki sta ju prejela igralca Ben Gazzara in Willem Dafoe. Prvi je ob prejemu nagrade povedal, da so za njegove filmske dosežke, ki se mu posveča že petdeset let, zaslužni zlasti njegovi nadarjeni sodelavci. Med temi je omenil režiserja Johna Cassavetesa in Petra Bogdanovicha.