Režiserka Maja Weis se je s soscenaristkama Alenko Puhar in Ano Lasić lotila filmskega izreza iz življenja Angele Vode, ki jo je odigrala Silva Čušin. Televizijski film Angela Vode, skriti spomin je posnet po resničnih dogodkih, pripoveduje pa o ženski, ki se je borila za boljši položaj žensk, delavcev in narodne pravice, njena idealistična prepričanja pa so jo pripeljala v nacistično taborišče in komunistične zapore. Pravzaprav gre za najtemnejšo plat nekdanje Jugoslavije, ki je intelektualce, ki so mislili s svojo glavo in niso priznavali partijskih direktiv, 'pometla pod preprogo'.

Pogled v najbolj grobe čase povojne represije
Pred predremierno projekcijo filma, ki si ga lahko ogledate na 1. programu TVS v sredo, 8. aprila, ob 20.05, sta v Kinodvoru uvodoma spregovorila direktor TV Slovenija Jože Možina in sodobnik Vodetove Ljubo Sirc, eden izmed osmih obsojencev Nagodetovega procesa (med njimi je bila tudi A. Vode) in edini preživeli. Sicer je Sirc priznal, da nikdar ni govoril z Vodetovo, jo je pa videl na sodišču in v zaporu. Po njegovem mnenju je bila idealistka, celo prevelika idealistka, ki je svoje ideale drago plačala, saj je bilo v »ženskih zaporih gotovo huje kot v moških«.

Možina pa je pojasnil, zakaj sploh snemanje tako zahtevnega filma (pri snemanju je sodelovalo 50 igralcev in 500 statistov): "Dolžnost ustanov javnega pomena v demokratičnem svetu je, da se soočajo s pomembnimi nacionalnimi temami na čim bolj verodostojen način." Film je tako po njegovem mnenju refleksija premalo znane dobe in hkrati prispevek televizije k občemu vedenju sodobne družbe. Obenem pa film predstavi pogumno žensko, ki je s svojimi spomini odprla pogled v najbolj grobe čase povojne represije.

Projekcije naj bi se udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, a se je zaradi neodložljivih obveznosti opravičil.
Zahteven snemalni projekt
Film so začeli snemati lani 20. avgusta in ga posneli v 36 snemalnih dneh. Prizori so večinoma posneti na izvirnih lokacijah in zajemajo tako sodniške prostore Nagodetovega procesam, kot tudi zaporniške prostore v Begunjah, Podpeči in Rajhenburgu. Kot je ob koncu projekcije povedal direktor fotografije Bojan Kastelic, je bila med najbolj zahtevnimi deli celotnega projekta verodostojna inscenacija krajev dogodka: tako so morali prekriti prometne znake, poiskati avtomobile brez vinjet in prikriti kakršnekoli znake današnjega sveta, se dogovoriti s prebivalci blokov, da so imeli vsi ob določeni uri ugasnjene luči in niso stali ob oknih, med igralci in statisti pa so izbirali take, katerih podobo je bilo mogoče prilagoditi časovnemu razponu od leta 1929 do leta 1953.

Premalo revolucionarna za levico, preveč za desnico
Angela Vode (1892-1985) je bila ena prvih žensk, ki so podpirale komunistično ideologijo in ena izmed soustanoviteljic OF (Osvobodile fronte), vendar pa je med vojno prišla v navzkrižje z vodstvom Komunistične partije Slovenije in je bila po hitrem postopku vržena iz partije, kasneje pa tudi iz OF. Med vojno je bila zaradi svojega proslovenskega političnega aktivizma več mesecev zaprta v italijanskih zaporih, kasneje pa poslana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück.

Po vojni je bila ena izmed obsojenih v zloglasnem, montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Obtožena narodnega izdajstva je bila obsojena na dvajsetletno zaporno kazen in petleten odvzem vseh državljanskih pravic, kar je pomenilo, da tudi potem ko je po šestih letih le prišla iz zapora, ni smela delati, celo pisalnega stroja ni smela imeti. Do smrti leta 1985 jo je preživljala sestra Ivanka Špindler (v filmu jo je upodobila Saša Pavček), Angela pa je v tem času skrivaj pisala knjigo Skriti spomin, po kateri je nastal tudi film.

Lejla Švabić