Celovečerni film anime Kaze tačinu (ang. The Wind Rises) se je prejšnji mesec na Japonskem takoj po premieri prebil na vrh lestvice gledanosti: že v prvem koncu tedna je posekal letošnji japonski rekord za najboljši otvoritveni vikend in s prvega mesta izrinil Pošasti z univerze.

Podaja se v boj za leve
Zgodbo, ki se bo septembra na beneškem filmskem festivalu potegovala za zlatega leva, je navdihnilo življenje moža, ki je oblikoval "Zero", japonsko vojaško letalo, ki je v drugi svetovni vojni zaveznikom nagnalo strah v kosti in s katerimi so Japonci bombardirali Pearl Harbour.

Nekateri kritiki film razumejo kot prikrito svarilo, češ da se Japonska spet podaja na nevarno pot. (Sam Mijazaki je točno tako opozorilo pred slabim mesecem parafraziral v svojem eseju na temo predloga premierja Šinza Abeja, da bi bilo treba na novo premisliti japonsko pacifistično ustavo.)

Se zgodovina ponavlja?
"Čas, ki je prikazan v filmu, je naša sedanjost," piše japonski kritik animejev Rjusuke Hikava, ki v potresu, ki je leta 1923 razdejal Tokio, in krizi v tridesetih letih 20. stoletja vidi vzporednice s potresom in cunamijem leta 2011 ter večletno japonsko gospodarsko stagnacijo. "Po potresu je v državi zavladal nered in Japonska je drvela v vojno. Gospodarstvu je šlo slabo, psihološko pa je šlo za to, da je bilo treba narediti nekaj velikega - in tako se je začel razraščati nacionalizem."

Abe, čigar koalicija je prejšnji mesec zmagala na parlamentarnih volitvah, se je zavezal, da bo pomagal znova oživeti gospodarstvo, okrepil japonsko obrambo in revidiral ustanovo. Volivci so sicer (še) zadržani glede njegovih konstitucionalnih predlogov, pozdravljajo pa gospodarske ukrepe.

Zaveje veter, celovečerni animirani film, v katerem so Mijazakijeve značilno žive barve v hipu prepoznavne, je prvi režiserjev film, spleten okrog resnične osebe (inženirja Jira Hirokošija) in resničnih zgodovinskih dogodkov; na Zahodu Mijazakija poznamo predvsem po filmih Princesa Mononoke, Čarovnik Howl in gibljivi grad ter z oskarjem nagrajenem Čudežnem potovanju. Grozeče elemente sicer tudi tukaj "omili" romantična podzgodba, Hirokošijevo razvijanje vojnega letala pa je prikazano kot plemenit podvig človeka, zaljubljenega v letenje. (Prav s tem se je Mijazaki verjetno lahko poistovetil: tudi njegov oče je namreč izdeloval dele za vojaška letala.)

Poveličevanje vojne ni bilo njegov namen
Vsi seveda niso navdušeni. "Cel film ni drugega kot slavospev letalu Zero," je zgrožen eden izmed spletnih komentatorjev. Večina recenzentov se s tem sicer ne strinja, a ravno strah pred napačno interpretacijo, da skuša idealizirati vojno, je režiserja spodbudil k pisanju prej omenjenega eseja. "Človek je lahko samo zgrožen ob pomanjkanju zgodovinskega spomina in trdnih načel v političnem vrhu," je zapisal v besedilu, v katerem sicer nobenega od politikov ni izpostavil z imenom. "Ljudje, ki v življenju niso dovolj premišljevali, se ne bi smeli vtikati v ustavo."

Kritiki sicer opažajo še, da filmu v primerjavi z režiserjevim prejšnjim opusom morda manjka duhovitih kapric, ki so iz Mijazakijevega filmskega jezika naredile svetovno uspešnico. Za zdaj še ni znano, ali bo film tudi v Evropi (in Sloveniji) prišel v redno distribucijo.

Zaveje veter in režiserjev predhodni esej je treba razumeti kot komplet, opozarja kritik Juiči Maeda. "Ni hotel, da bi ga ljudje narobe razumeli, da bi mislili, da je vojna na neki način veličastna. (...) Tik po tem, ko letalo Zero prvič uspešno poleti, sledi prizor, v katerem so tla posejana z razbitimi letali - in prav v tem se skriva sporočilo filma."

Izdajalec?
Na Japonskem so bile prve spletne objave naravnost "zbombardirane" s komentarji, ki so zajeli celotno paleto od razočaranja nad Mijazakijevim "siljenjem" v politiko do jeze nad njegovim "izdajstvom". Večina ljudi pa iz kina menda še vedno odide z lahkotnejšim sporočilom. "Horikoši je v svoje sanje vložil ogromno dela," piše ena izmed komentatork. "Ob tem sem pomislila, da bi vsi mladi ljudje morali najti svoje sanje ter vložiti vse napore v to, da se uresničijo."

Mimogrede, Mijazakijevo Čudežno potovanje iz leta 2001 z zaslužkom 304 milijonov dolarjev ostaja najdonosnejši japonski film vseh časov; pravzaprav so med prvimi petimi najdonosnejšimi japonskimi filmi v zgodovini kar trije, ki so nastali v njegovi produkciji.