Film režiserjev Olivierja Ducastela in Jacquesa Martineauja, ki ju je imelo občinstvo festivala tudi priložnost spoznati, s preprostimi sredstvi prehaja od naturalističnih do poetičnih prikazov dogajanja v nekaj nočnih urah, ko se Théo in Hugo srečata v seksklubu v Parizu. Po seksu razvijeta odnos posebne povezanosti, hkrati pa ugotovita, da sta imela nezaščiten spolni odnos. Ker je eden od njiju HIV-pozitiven, se takoj odpravita v bolnišnico na pregled in ustrezen postopek za partnerja, ki se je morda okužil. Kljub težavam in konfliktnim situacijam preživita skupaj noč in se zaljubita.

Za večjo ozaveščenost o življenju transspolnih oseb
Nagrada rožnati zmaj po izboru občinstva gre dokumentarcu Michelle Emson Transspolna življenja v Sloveniji, ki predstavlja deset transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb iz raznih krajev Slovenije. Govori o raznolikih doživljanjih lastne spolne identitete in položaja transspolnih oseb v družbi. Dokumentarni film, ki ga je selektorica Suzana Tratnik označila za pionirsko in pogumno delo, želi povečati ozaveščenost o življenju transspolnih oseb, predvsem pa prispevati k povečanju vidnosti in legimitiranja transspolnih oseb, tako razkritih kot nerazkritih. Film je nastal v produkciji Zavoda TransAkcija, edine nevladne organizacije, ki deluje na področju človekovih pravic transspolnih oseb v Sloveniji.

Program festivala, ki je naštel precej več obiskovalcev kot lani, je postregel z 22 dolgimi in 18 kratkimi filmi iz 22 držav, rekordno pa je bilo letos število domačih filmov. Vsega skupaj so jih predstavili šest; poleg ljubljenca občinstva še filme Fantazija, 30 let HIV-preventive v Sloveniji, Čas je ZA Kabaret Tiffany, Ljubezen je bolezen in Preprosto, Luka. Slovenski ustvarjalci pa so prišli na svoj račun tudi na dvodnevni filmski delavnici, ki jo je vodil nemški režiser Jochen Hick.