Režiser, ki se je leta 1968 podpisal pod film Producenta in ga nato "predelal“ v muzikal, se je pri pregledovanju svojih arhiviov zdaj ustavil pri letu 1974, natančneje pri parodiji Mladi Frankenstein, ki naj bi bila "morda najboljši film, kar sem jih kdaj posnel.“ Pri oživljanju pošasti za oder si ne namerava postavljati časovnih omejitev, čeprav z delom dobro napreduje; dogajalo se bo na prizorišču, ki bo dosledno črno-belo, kar naj bi poustvarilo ozračje izvirnega filma. Ko bo besedilo popolnoma končano, bo začel Brooks kampanjo za iskanje sponzorja.

Smeh v škatli
Če si morate osvežiti spomin na poseben humor zdaj že 79-letnega režiserja, so pri snemalni hiši Fox pravkar izdali DVD-zbirko osmih največjih Brooksovih uspešnic, med katerimi je seveda tudi Mladi Frankenstein. Sam Brooks pa pravi, da ima najlepše spomine na film To Be or Not to Be (Biti ali ne biti), ki ga ni niti režiral, ampak je v njem nastopil s svojo (zdaj že pokojno) ženo Anne Bancroft.

Tempo Broadwaya mu bolj ustreza
Brooks, ki ga imajo mnogi za enega največjih režiserjev komedije, zadnja leta skoraj ne snema več. V še čisto sveži različici Producentov je sodeloval kot prav to – producent – filma pa ni režiral že 11 let. Kar se njega tiče, je Broadway neprimerljivo bolj zabaven, predvsem zato, ker deluje po približno enakih zakonih kot pred petdesetimi leti. "Filmska industrija je postala izjemno težek posel; film doživi premiero v petek in natančno do nedelje imaš čas, da ga razglasijo za polom ali uspešnico.“