Oglas
Na poti srečujejo vile, velikane, male miške in uklete gradove, ki so jih gledalci risanega filma skupaj z njimi lahko spoznavali že včeraj v Kinodvoru. Režijo je po scenariju Neli Filipič postavil Simić, produkcijo je prevzel multimedijski center EMC, koprodukcijo pa RTV Slovenija. Pobuda za animirani film Gorjanci je prišla ob 175. obletnici rojstva pripovednika Janeza Trdine.
Boter Janez prevzel vlogo dedkov in babicMladi so se tako s pripovedkami, ki so se včasih z generacije v generacijo prenašale z ustnim izročilom, seznanili z malih ali velikega zaslona. Bajke in povesti, ki so na slovenskih tleh nastajale stoletja, so za izhodišče vzeli tudi avtorji risanega filma. Zgodbe naših dedkov in babic bo v njem obujal boter Janez, medtem ko se bosta v čarobnem svetu skušala znajti Kroki in Medo.
Leto, posvečeno Gorjancem
Čarobni svet je v ateljejih multimedijskega centra EMC pod rokami 30 mojstrov nastajal dobro leto. V njem so povezali klasično in sodobno animacijo, ročno risbo pa so animirali z uporabo posebne računalniške tehnologije. Končno podobo filma so dopolnili igralci Gojmir Lešnjak - Gojc, Jernej Šugman, Nina Valič, Irena Prosen, Matej Puc in Rafael Vončina.
Bajke v Ljubljanskem zvonu
Bajke in povesti o Gorjancih je Janez Trdina najprej objavljal v Ljubljanskem zvonu, po tem ko so pred njimi v istem časopisu že izhajale Verske bajke na Dolenjskem. Z njimi je želel v slovensko književnost uvesti pripoved, ki bi bila po zunanji obliki ljudska, po vsebini pa umetna, tj. realnejša v primerjavi z ljudsko pripovedjo. Za Ljubljanski zvon je nameraval napisati 100 različnih pripovedi, njihov glavni namen pa bi bil slovensko samoprepoznavanje in samozavedanje.
Glas, ki je segel na Dunaj
To mu je tudi uspelo, saj so na uredništvo časopisa vedno pogosteje prihajale pritožbe, ki so se nanj zgrinjale zaradi doslednega protinemškutarstva in protitercijarstva v Trdinovih delih. O pisatelju in reviji so govorili celo v dunajskem parlamentu, urednik Fran Levec pa se je moral zaradi tega celo odreči Trdinovim prispevkom.
Janez Trdina, rojen v Mengšu leta 1830, se je za Dolenjsko navdušil, ko se je po upokojitvi pri 37 letih preselil v Novo mesto. Svoja opažanja o pokrajini in ljudeh, ki jih je srečeval, je vneto zapisoval in jih komentiral z moralističnimi poudarki, saj je bil prepričan, da se bo s takim zbiranjem gradiva dokopal do izvirnosti in s tem enkratnosti slovenstva nasploh. Za sociologijo in etnologijo so tako nastali pomembni zapiski, na katere so se lahko oprli raziskovalci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje