Najnovejši film Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike odpira tekmovalni program Sarajevskega filmskega festivala. Foto: Monoo/Mitja Ličen
Najnovejši film Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike odpira tekmovalni program Sarajevskega filmskega festivala. Foto: Monoo/Mitja Ličen

"Zelo smo ponosni, da bo vidnost slovenskega filma na festivalu največja v zadnjih letih. V Sarajevo se je uvrstilo kar šest večinsko slovenskih filmov," je za program Ars povedala direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar. "Zastopanost Slovenije je letos ogromna. Prisotna bo tudi v številnih manjšinskih koprodukcijah, kot koproducent med drugim tudi otvoritvenega filma Po poletju režiserja Danisa Tanovića, pri čemer jevsodeloval tudi SFC."

Sorodna novica Sarajevski filmski festival bo odprl novi film Danisa Tanovića

Ta pomemben filmski dogodek regije, ki ga prirejajo od leta 1995, letos praznuje 30 let. V jubilejnem letu prinaša program kar 12 filmov s slovensko udeležbo – od tega šest celovečernih igranih, tri celovečerne dokumentarne in tri kratke filme. Vsi filmi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra. "Slovenci bomo letos kar preplavili Sarajevski filmski festival, kar je odličen uspeh," pravi Nataša Bučar.

"Vsekakor drži, da filmsko področje in filmarji v Sloveniji ne ustvarjajo v idealnih pogojih. Sredstva, ki so jim namenjena, so še vedno zelo omejena. Čeprav nekoliko višja kot pred leti, pa vendarle ustvarjati film v Sloveniji ni zelo preprosta stvar. Seveda je tukaj še razsežnost jezika – kot jezik majhnega naroda težje dosega mednarodno občinstvo kot angleščina ali filmi v francoščini. Izzivov je mnogo, in da našim filmom uspe doseči tak preboj, kot ga vidimo letos na sarajevskem festivalu, je res velik uspeh," je v oddaji Gremo v kino še povedala direktorica SFC-ja.

Sorodna novica Tekmovalni program sarajevskega festivala bo odprl slovenski film Odrešitev za začetnike

Viden preboj slovenskih avtoric
Še posebej je ponosna na preboj slovenskih avtoric, pravi. "V zadnjih letih smo namreč veliko energije vložili v to, da se slovenskim ženskim avtoricam omogoči večji dostop do ustvarjanja filma, da ustvarjajo uravnoteženo po številu z moškimi, ki so tradicionalno bolje zastopani. Sarajevski festival dokazuje, da nam je to uspelo in da so slovenske avtorice vidno stopile ob bok slovenskim uveljavljenim in novim moškim režiserjem."

Dragocena filmska nagrada
Sarajevski filmski festival bo potekal od 16. do 23. avgusta. Posebej prestižen je tekmovalni program, kjer se bo 54 filmov potegovalo za glavno nagrado srce Sarajeva. "Srce Sarajeva je v zadnjih 20 letih, odkar se podeljuje, postalo resnično dragocena filmska nagrada, ki krepi glasove te regije in jih približuje svetovni javnosti, in verjamemo, da bo tako tudi tokrat," je povedal direktor Sarajevskega filmskega festivala Jovan Marjanović.

Tekmovalni program se bo začel v soboto, čast otvoritvenega filma programa pa pripada Odrešitvi za začetnike scenaristke in režiserke Sonje Prosenc. Zgodba o disfunkcionalnih odnosih v na videz popolni meščanski družini je svetovno premiero doživela na prestižnem festivalu Tribeca na Manhattnu v New Yorku (v glavnih vlogah nastopajo Katarina Stegnar, Marko Mandić, Mila Bezjak in francoski igralec Aliocha Schneider). Film je slovensko-italijansko-norveško-hrvaško-srbska koprodukcija. Slovenska predpremiera filma je bila na Filmu pod zvezdami na Ljubljanskem gradu v organizaciji mestnega kina Kinodvor, na reden spored slovenskih kinematografov pa prihaja 22. avgusta.

Sicer pa Sonja Prosenc skupaj s priznano makedonsko režiserko Teono Strugar Mitevsko podpisuje tudi serijo Mala Yugoslava, ki se je uvrstila v strokovni festivalski program Vinelink Drama. Nataša Bučar meni, da serija zagotovo obeta in jo bomo imeli v prihodnjih letih možnost spremljati na največjih oknih tega sveta. "Sonja ustvarja zelo različne stvari, predvsem pa je zanjo značilna odlika, da ustvarja zelo močne mednarodne ekipe. Mislim, da je pred Sonjo še lepa kariera, za gledalce pa ustvarjalnost, ki jo prinaša."

Prvenec scenaristke in režiserke Maje Doroteje Prelog Cent'anni je zgodba o tem, kako snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo preide v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Foto: Cvinger filma
Prvenec scenaristke in režiserke Maje Doroteje Prelog Cent'anni je zgodba o tem, kako snemanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo preide v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njunega dolgoletnega odnosa. Foto: Cvinger filma

Prav tako prihodnjo soboto bo v tekmovalnem dokumentarnem programu regionalno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Cent'anni – prvenec scenaristke in režiserke Maje Doroteje Prelog. Film je svetovno premiero doživel na letošnjem filmskem festivalu v Trstu, kjer je prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarni film. Ustvarjanje dokumentarnega filma o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo se prevesi v režiserkino odkrivanje nezaceljenih ran njenega dolgoletnega odnosa. Film je slovensko-poljsko-italijansko-srbsko-avstrijska koprodukcija, producent filma je Cvinger film.

Sorodna novica Praslovan, film o Zoranu Predinu, bo na festivalu v Sarajevu doživel svetovno premiero

Zunaj tekmovalnega programa se med dokumentarnimi filmi predstavlja film Praslovan, v katerem scenarist in režiser Slobodan Maksimović predstavlja zgodbo o glasbeniku Zoranu Predinu. Film je slovensko-hrvaška koprodukcija, glavni producent je produkcijska hiša Invida. Slovenski koproducenti so še RTV Slovenija, Film Factory, 001 in Gustav Film.

Čatrov Zadnji kavboj pripoveduje o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Foto: December
Čatrov Zadnji kavboj pripoveduje o balkanskemu kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. Foto: December

V bosanskem dokumentarnem programu bo na ogled tudi celovečerni dokumentarni film Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra. Film bo imel svetovno premiero in je na sporedu v ponedeljek, 19. avgusta, ob 15. uri v Cineplexxu Sarajevo 3. Gre za zgodbo o balkanskem kavboju, ki je živel svoje sanje in sanjal svoje življenje. V filmu nastopajo Bahrija Džekson, Juso Muratović, Dženita Rudolf, Janet Maiolo, Virdžinija Džekson Bauml, Bato Hanušić, Jusuf Trbić, Ahmed Burić in Mirko Ilić. Producent filma je slovenska produkcijska hiša December, koproducent je RTV Slovenija. Gre za slovensko-severno-makedonsko in bosansko-hercegovsko koprodukcijo.

Sorodna novica "Generacija alfa je veliko bolj odprta za igro zunaj in ni več tako zelo priklenjena pred zaslone"

Kot pove Nataša Bučar, je slovenski film letos lepo zastopan tudi v delu otroškega in mladinskega programa – tja sta se uvrstila Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika in Tartinijev ključ scenarista in režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki bo na festivalu doživel svetovno premiero.

Sorodna novica Svetovna premiera Anžlovarjevega Tartinijevega ključa bo na 30. Sarajevskem filmskem festivalu

Pri manjšinskih koprodukcijah je treba poleg otvoritvenega Tanovićevega novega filma omeniti še igrani celovečerec znane srbske igralke, režiserke in scenaristke Mirjane Karanović z naslovom Mati Mara. Film je srbsko-švicarsko-luksemburško-slovenska-bosansko-hercegovska in črnogorska koprodukcija. Slovenski koproducent je December, glavni producent je Oko film.

Film Mati Mara govori o uspešni podjetnici in materi samohranilki, ki doživi šok zaradi prezgodnje smrti sina Nemanje. Čustveno se odtuji in ne želi komunicirati z družino in prijatelji. Po srečanju z Milanom, Nemanjevim tesnim prijateljem, v njunem odnosu najde tolažbo in mir. Ko se zbližata, odkrijeta vse več dejstev o Nemanjevem življenju in smrti, kar Mari omogoči, da se sooči s svojim življenjem in čustvi. Foto: December
Film Mati Mara govori o uspešni podjetnici in materi samohranilki, ki doživi šok zaradi prezgodnje smrti sina Nemanje. Čustveno se odtuji in ne želi komunicirati z družino in prijatelji. Po srečanju z Milanom, Nemanjevim tesnim prijateljem, v njunem odnosu najde tolažbo in mir. Ko se zbližata, odkrijeta vse več dejstev o Nemanjevem življenju in smrti, kar Mari omogoči, da se sooči s svojim življenjem in čustvi. Foto: December

V sklopu open air programa in bosanskega programa si bo mogoče ogledati Gym bosansko-hercegovskega režiserja Srđana Vuletića. Gre za koprodukcijo Bosne in Hercegovine, Slovenije, Črne gore in Hrvaške. Slovenski koproducent je Iridium Film, glavni producent je Refresh Production.

Med kratke filme se je kot posebna projekcija uvrstil letošnji zmagovalec v Cannesu, Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, ki je film posnel po lastnem scenariju. Film je hrvaško-bolgarsko-francosko-slovenska koprodukcija. Slovenski koproducent je Studio Virc, glavni producent je hrvaška produkcijska hiša Antitalent. Slovenski avtorski del predstavlja direktor fotografije Gregor Božič, v eni izmed vlog je nastopil vsestranski umetnik Nebojša Pop Tašić, ki od leta 1992 živi in dela v Sloveniji.

Film je nastal po resničnih dogodkih leta 1993 v Bosni in Hercegovini. Potniški vlak se ustavi, napadle so ga srbske paravojaške sile. Ko se vojaki spravijo na nedolžne civiliste, se jim le eden od 500 potnikov upa zoperstaviti.

Onkraj obraza Anje Resman pripoveduje o mladeniču, ki pospravlja stanovanje svojega pred kratkim umrlega očeta. Prisiljen je podoživeti travmatične spomine na odraščanje in izgubo duše. Foto: UNG
Onkraj obraza Anje Resman pripoveduje o mladeniču, ki pospravlja stanovanje svojega pred kratkim umrlega očeta. Prisiljen je podoživeti travmatične spomine na odraščanje in izgubo duše. Foto: UNG

Vidni tudi v kategoriji študentskih filmov
Dva slovenska filma sta se uvrstila tudi med 15 filmov študentskega tekmovalnega programa. Mentor je kratki film scenaristke in režiserke Tinkare Klipšteter s svetovno premiero v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Drugi uvrščeni film je Onkraj obraza scenaristke in režiserke Anje Resman z mednarodno premiero v produkciji Zavoda SPOK in koprodukciji Zavoda ZVVIKS, Antitalenta ter Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici. Film je imel svetovno premiero junija letos na Animafest v Zagrebu.

Cavazza v žiriji
V letošnji žiriji je tudi slovenski igralec Sebastian Cavazza. Predseduje ji Paul Schrader, režiser in scenarist podpisuje scenarije kultnih filmov, kot so Taksist, Pobesneli bik in Zadnja Kristusova skušnjava, ob njem pa bodo o najboljših filmih presojali še švedska igralka in trenutno ena najbolj iskanih evropskih igralk ter prejemnica številnih nagrad Noomi Rapace, prejemnica evropske filmske nagrade za kratki film Kokoška režiserka iz BiH-a Una Gunjak in v Cannesu nagrajeni finski režiser Juho Kuosmanen, so sporočili iz produkcijske hiše Zavod Monoo.

Na Talents Sarajevo, programu, ki predstavlja mlade obetavne filmske ustvarjalce iz regije, pa so se med izbrane udeležence uvrstili: režiserko Tino Ščavničar, direktorja fotografije Petra Perunoviča, igralca Gašperja Markuna in kritičarko Tinkaro Uršic Fratina. Med projekti koprodukcijske tržnice je bil letos izbran projekt Birma režiserja Darka Sinka v produkciji December. Med 15 mladimi producenti pa sta izbrani Esma Hajdarpašić (Stara Gara) in Eva Kučera Šmon (Remkora).

Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar o slovenskih filmih na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu