Da Nemci nimajo smisla za humor? Samo pregled opusa Ernsta Lubitscha popolnoma zanika to domnevo. Foto: Slovenska kinoteka
Da Nemci nimajo smisla za humor? Samo pregled opusa Ernsta Lubitscha popolnoma zanika to domnevo. Foto: Slovenska kinoteka
Ernest Lubitsch
Seks in denar usmerjata dogajanje v družbi. Pred več kot 50 leti niso bili ljudje nič kaj bolj moralno čisti kot danes. In to spoznanje je s pridom uporabil tudi Ernst Lubitsch. Foto: Slovenska kinoteka
Ernest Lubitsch

Vendar je režiser Ernst Lubitsch domovino zapustil še pred tem tragičnim dogodkom in se odpravil v Hollywood, katerega pomemben član je kmalu postal. Povzetek Lubitschevega dela lahko spremljamo v Slovenski kinoteki, kjer so v sodelovanju z Goethe-Institutom pripravili retrospektivo režiserja uspešnic Ninočka, Vesela vdova in Tako je v Parizu. Program je začela projekcija na novo restavrirane različice filma Ko sem bil mrtev (Als ich tot war) iz leta 1916.

Skoraj arheološko odkritje Slovenske kinoteke
S tem filmom je povezan tudi "svetovni sloves" Slovenske kinoteke. Kopijo filmskega koluta je namreč ravno slovenska ustanova odkrila leta 1994 in tako v roke dobila tudi "uradno potrdilo", da je svetovno pomemben filmski arhiv. Film Ko sem bil mrtev je Ernst Lubitsch posnel, ko je bil star komaj 24 let in ko njegov slog, katerega ključne prvine so bile sofisticiranost, duhovitost in prefinjena seksualnost, katero njegovi junaki pogosto izrabijo v škodoželjne namene, še ni bil dokončno izoblikovan.

Naj oče ne mislijo, da sem lenuh!
Kljub temu pa Ernst Lubitsch leta 1916 ni bil več nikakršen zelenec v svetu umetnosti. Uka nič kaj željan mladenič je namreč komaj šestnajstleten ihtavo zagnal šolske učbenike v smeti in se zapisal svoji ljubezni, gledališču. Da se staršema ne bi popolnoma zameril, je zaživel dvojno življenje: podnevi je delal kot računovodja v domači krojaški delavnici, proti večeru pa ga je odneslo v kabarete in na glasbene prireditve, kje rje nastopal.

Po udinjanju v manjši gledališki skupini Deutsches Theater se je kmalu dokopal do filmskega posla. Leta 1913 je nastopil v seriji filmskih komedij, obenem z uspešno kariero komika pa je kmalu začel tudi pisati scenarije in režirati svoje filme. Zaverovan - in to ni bila slepa vera - v svoj talent je leta 1922 odšel v Novi svet, kjer je postal eden najpomembnejših režiserjev prvega obdobja zvočnega filma in ohranil ta sloves vse do prezgodnje smrti leta 1947.

Skrivne poteze psihološkega portreta Američana
Program tokratne retrospektive Slovenske kinoteke predstavlja vse za Lubitschevo kariero ključne filmske projekte. Predvajan bo film Nočem biti moški, s katerim je Lubitsch doživel prvi večji uspeh, katerega je še isto leto potrdil s produkcijo Oče Mumije "Ma". Tudi ta film so v Slovenski kinoteki uvrstili na repertoar, ki pa ne ponuja prvega Lubitschevega ameriškega projekta. To je bil film Zakonski vrtiljak, s katerim je Lubitsch Američanom jasno pokazal, kakšne filme lahko od njega pričakujejo.

Film je bil velika uspešnica, Lubitschu pa je kot očitno dobremu opazovalcu psihološkega profila ljudi nakazal, da pri Američanih zažgejo komedije, kjer dogajanje usmerjata seks in denar. Ti temi sta bili prisotni tudi v morda njegovem celo največjem zmagoslavju, filmu Ninočka z Greto Garbo v glavni vlogi. Ninočki so v kinotekinem sklopu Lubitschevih hollywoodskih klasik pridali še filme Tako je v Parizu, Vesela vdova, Angel in Biti ali ne biti.