V škornje Alatristeja pa ni stopil Španec, kot bi morda pričakovali, ampak dansko-ameriški lepotec Viggo Mortensen. Alatristeja so Španci vzljubili že prej, saj je glavni junak petih knjig - prva je izšla leta 1996 -, ki jih je napisal španski romanopisec Arturo Perez Reverte, prevedene pa so v 34 jezikov.

Mortensen z argentinsko-kastiljskim naglasom
Na špansko premiero filma, ki je stal 24 milijonov evrov, režiral pa ga je Španec Agustin Diaz Yanes, je prišel tudi Mortensen in z novinarji in oboževalci ob rdeči preprogi spregovoril v španščini. "Argentinski španščini," so poudarili Španci, saj je Mortensen v otroštvu nekaj let preživel v Argentini, se je pa pred kamero trudil s kastiljskim naglasom. Glede na to, koliko denarja je šlo za film, je njegovo oglaševanje temu primerno agresivno - podobno tistemu, ki je ponavadi rezerviran za najdražje hollywoodske produkcije.

Pisatelj je z Viggom zelo zadovoljen
Viggo je vlogo Alatristeja odigral tako dobro, da je bil Perez Reverte navdušen in obljubil je, da bo Alatristeju v novi knjigi, ki bo izšla naslednje leto, vdihnil nekaj Mortensenovih značajskih lastnosti. "Bal sem se, da bo Alatriste pred kamero izgubil nekaj svoje trdote, a uspelo jim je ohraniti njegov temen, a človeški značaj," je povedal v Španiji zelo spoštovani PerezReverte.

Diego Alatriste y Tenorio je vojak, ki je plemenit na svoj način. Zvest je svojim prijateljem, med katerimi je tudi španski pesnik Francisco de Quevedo, ima pa tudi temnejšo plat - občasno ubija za denar in je brez predsodkov. Zaljubljen je v igralko Mario de Castro, na katero pa oko vrže tudi španski kralj Filip IV. Posledice so seveda tragične.

Kako so živeli v španskem "zlatem stoletju"?
Zgodba o elegantnem, a treznem, trdem in krutem kapitanu, ki si pot skozi tri desetletja 17. stoletja, ko je bila Španija svetovna velesila, utira z mečem in glavo, bo gotovo obnorela Špance, ki pravijo, da so "nujno potrebovali" svojega junaka, ki niha med dobrim in zlim.

Film dobro prikaže življenje na Pirenejskem polotoku v 17. stoletju, v času, ki ga španska zgodovina označuje za zlato dobo Španije - kamera je ujela tudi slike Diega Velazqueza, igre Lopeja de Vege in pesmi Queveda. Predvsem velikanske razlike med družbenimi razredi in barbarstvo vojn, ki so se bile v imenu države, sta dve stvari, ki ju bo gledalec bolj razumel, ko bo odšel iz kina, pravi režiser. "Neverjetno bogati so bili vsak dan bolj bogati, revni pa so na cesti umirali kot psi."

Pet knjig v dobrih dveh urah
Agustin Diaz Yanes je dogodivščine Alatristeja, ki jim je Perez Reverte namenil pet knjig, strnil v dve uri in dvajset minut na filmskem platnu. 56-letni režiser je prvo priznanje kritikov dobil leta 1995, ko je posnel triler Nadie Hablara de Nosotras Cuando Hayamos Muerto (Nihče ne bo govoril o nas, ko bomo mrtve), leta 2001 pa je špansko govorečo zvezdniško zasedbo spet zbral v filmu Sin Noticias de Dios (Brez novic od Boga).

Španci imajo težave s svojo zgodovino
Yanes si želi, da bi njegov film o Alatristeju dal pogum drugim Špance, ki želijo delati zgodovinske filme: "Španskih zgodovinskih filmov je premalo, in za to sta dva razloga. Prvi je pomanjkanje denarja, drugi pa pogosto nesprejemanje lastne zgodovine, česar drugi narodi ne poznajo."

Producenti upajo na uspeh filma, v katerem med drugim igrajo še Eduardo Noriega, Javier Camara in Ariadna Gil, tudi drugod, ne le v Španiji in Latinski Ameriki. Ustvarjalci filma poudarjajo, da film še zdaleč ni namenjen le najstnikom in vsem, ki imajo radi Kapitana s Karibov.