Oglas
Da bi takšnim natolcevanjem enkrat za vselej naredili konec, so v Ukrajini posneli dokumentarec z naslovom Črkuj svoje ime, katerega scenarij je zasnovan na pričevanjih Ukrajincev, ki so preživeli mučenje v nemških nacističnih taboriščih. Pri filmu je kot producent sodeloval Steven Spielberg, čigar stari starši so bili Ukrajinci. Premiera filma, ki se je je udeležil tudi Spielberg, je bila v Babjem Jaru blizu Kijeva, kjer so nacisti septembra 1941 pobili 33.000 Judov.
Zakaj je tako težko verjeti dokazom o zločinih?Da bi bilo vsem študentom in sploh vsem mladim dokončno znano, kaj se je v Evropi dogajalo sredi 20. stoletja, morajo pričevanja preživelih holokavsta doseči vse kotičke sveta. To je bilo sporočilo, ki ga je Spielberg podal na tiskovni konferenci ob predstavitvi filma. Razlog za njegove besede je tudi skoraj čudaško pojmovanje zgodovine, ki ga izkazujejo številni ljudje. Tudi Evropejci, ki jim je dobro znano, kakšno strahovlado je v velikem delu stare celine "uzakonil" Adolf Hitler, pogosto kar "nočejo" verjeti, da se je pogrom nad Judi zares zgodil.
Vrnitev v domovino
Film je režiral Ukrajinec Sergej Bukovski, ki je v filmu prepletel pričevanja žrtev nacističnega režima s posnetki ukrajinskih mest in vsi v različnih letnih časih. Tako gledalec spozna tudi življenje v sedanji Ukrajini in njeno kulturo. Kulturo, za katero Spielberg pravi, da mu ni tuja, čeprav je tokrat prvič dopotoval v domovino svojih prednikov. "Odraščal sem v družini, v kateri so stari starši govorili le rusko in jidiš. Nekako sem čutil, da je v našem domu tudi delček Ukrajine. Ta občutek sem dobil še posebno ob večerji," je povedal Spielberg. Da bi še bolj poudaril svojo navezanost na Ukrajino, je še dodal, da je po izstopu iz letala na ukrajinskem letališču vzkliknil: "Doma sem!"
Moralna krivda sovjetskih državnikov
Spielberg meni, da je še posebej pomembno, da je film o holokavstu nastal v Ukrajini. Tu in tudi v drugih predelih nekdanje Sovjetske zveze je namreč tudi "uradna" sovjetska zgodovina zelo površno obravnavala zločine nacistov. Ta zgodovina se je namreč bolj ali manj ukvarjala le s slavljenjem veličastnih dejanj oseb, ki so pripomogle k uveljavitvi sovjetske interpretacije socialistične družbenopolitične ureditve. O tem priča tudi to, da vse do leta 1970 na kraju, kjer so pobili 33.000 ukrajinskih Judov, ni stal niti spominski kamen; pravi spomenik pa so postavili šele po padcu sovjetskega režima.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje