Gre za zadnji film, ki ga je posnel oktobra letos umrli igralec iz Srbije in Črne gore. Cvetković pa je projekcijo posvetil tudi zadnjemu filmu, ki ga je sam posnel v Jugoslaviji. Gre za film Gluhi smodnik, v katerem je nastopil tudi slovenski igralec Radko Polič, ki je bil na projekciji Cvetkovićev gost.

Režiserjeva osebna izkaznica
Film je nastal v režiji Miloša Radivojevića, ki je tudi avtor scenarija, prikazuje pa osebno tragedijo razočaranega demokrata in tragedijo naroda v SČG-ju leta 1999. Ob spominu na čase skupne države je režiser pred začetkom projekcije dejal tudi, da je film uvrščen v sekcijo Jug Jugovzhodno in opozoril na (simptomatično) delitev, v okviru katere je na festivalu ločena sekcija Naši (v njej se predvajani slovenski filmi). Film, ki na nastal tudi v koprodukciji slovenskega podjetja AAtalanta, bi delno lahko sodil tudi v to sekcijo, kar le še podkrepi dejstvo, da je težko zarisovati ostre ločnice med 'njimi' in 'nami'. V Radivojevićevi predstavitvi filma pa lahko preberemo, da je čutil potrebo, da s tem filmom posname neke vrste osebno izkaznico. Poleg tega pa je Radivojević tudi mnenja, da bodo prav umetniška dela o dogajanju v Jugoslaviji med letoma 1999 in 2000 (so)konstruirala sliko o tedanjem dogajanju, ki bo veliko bolj kompetentna od uradne oziroma zgodovinske.

Osrednja zgodba in še več
V času Natovega bombardiranja Jugoslavije od mrtvih vstane 46-letni Miki, ki se odpravi na osebno popotovanje, v okviru katerega obišče svojo družino, očeta, ki je hudo bolan, prijatelje in ljubezen iz svojega rojstnega kraja. V stilsko izjemno dovršenem slogu je režiserju uspelo ob vsakem srečanju prikazati majhno filmsko vinjeto, portret osebe, ki je nekaj pomenila v Mikijevem življenju, in prikazati, kakšno življenje imajo in kakšna prihodnost se jim obeta v Srbiji in Črni gori. Samo bombardiranje nikoli ni prikazano, se ga pa vselej zavedamo, saj se v ozadju pogosto lahko slišijo sirene, ki iz oseb še bolj izvabijo osnovni Angst, ter poudarjajo atmosfero brezizhodnosti. Kot je o filmu zapisal kritik Javier Porta Fouz, gre za film, "ki je krut in brilijanten miselni stroj, resno močna in pogubna estetska izkušnja."