V tekmovalnem programu igranih celovečercev se bo za nagrado srce Sarajeva za najboljši film potegovalo devet filmskih stvaritev, med njimi film Teone Strugar Mitevske Ženska, ki si je otrla solze, pri katerem je sodelovala slovenska produkcijska hiša Vertigo/Emotion. Dva slovenska filma bosta predstavljena v tekmovalnem programu dokumentarnega filma.

Festival bo odprl drugi celovečerec bosansko-hercegovske režiserke Aide Begić z naslovom Djeca (Otroci), ki je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Cannesu. Gre za zgodbo o vojnih sirotah Rahimi in Nedimu, ki živita v Sarajevu, mestu, ki se spopada s težavami tranzicije. Film, ki je nastal v koprodukciji BiH-a, Nemčije, Francije in Turčije, bo prikazan v tekmovalnem programu igranih celovečercev. Leta 2008 je 14. izdajo festivala odprl prvenec Begićeve Snijeg (Sneg).

Žiriji letošnjega tekmovalnega programa za celovečerne filme predseduje madžarski režiser Kornel Mundruczo. Mundruczo se uvršča v skupino mladih, progresivnih madžarskih režiserjev, za katere kritiki pogosto pravijo, da so gonilo novega vala v madžarski in celo evropski kinematografiji. Po štirih celovečercih in petih kratkih filmih, od katerih je večina premiere doživela na pomembnih svetovnih filmskih festivalih ter osvojila številne nagrade, ga filmski kritiki uvrščajo med priznane evropske filmske ustvarjalce.

Zastopane slovenske barve
V tekmovalnem programu dokumentarcev bosta prikazana slovenska filma Fant, pobratim smrti 2 režiserke Maje Weiss, za katerega sta scenarij napisala Gorazd Perko in Maja Weiss, ter film Dolge počitnice scenarista in režiserja Damjana Kozoleta.

Dokumentarni film Maje Weiss sledi zgodbi Tolje, dečka iz Černobila, ki je kot osemletni fantič leta 1991 za deset dni obiskal Slovenijo, danes pa je odrasel moški in poskuša najti odgovore 20 let pozneje od takrat, ko je bil o njem posnet prvi dokumentarni film.

Kozoletov dokumentarec pa je časovno umeščen v leto 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Slovenija je okoli 20.000 ljudi brez opozorila odstranila iz registra državljanov. Dokumentarec pripoveduje življenjsko zgodbo treh ljudi, ki jih je ta politična odločitev zaznamovala za vse življenje.

V sklopu letošnjega natečaja CineLink, ki je platforma za razvoj in financiranje izbranih filmskih projektov, ki so primerni za evropske koprodukcije, so izbrali 17 projektov za CineLink in CineLink+, med njimi projekt slovenske režiserke Hanne A. W. Slak z naslovom The Miner (Rudar). Producentka omenjenega projekta je Dunja Klemenc.

Na festivalu pa bodo tudi mladi slovenski filmski ustvarjalci. Sarajevo Talent Campus, ki je namenjen mladim filmskim ustvarjalcem iz jugovzhodne Evrope, namreč gosti tudi tri predstavnike iz Slovenije, in sicer mladega režiserja Gregorja Božiča, igralca Staneta Tomazina in producentko Marino Gumzi. Namen kampusa je povezati mlade filmske ustvarjalce z uveljavljenimi filmskimi profesionalci, jih informirati ter jih približati regionalni in mednarodni filmski industriji.

Poklon Branku Lustigu
Posebno nagrado filmskega festivala v Sarajevu, častno srce Sarajeva, letos prejme hrvaški filmski umetnik Branko Lustig. Nagrado podeljujejo posameznikom za izjemen prispevek k uveljavitvi in razvoju filmske umetnosti, lani je šla v roke hollywoodske filmske zvezdnice Angeline Jolie. V prejšnjih letih so častno srce Sarajeva med drugim prejeli direktorja filmskih festivalov v Benetkah in Berlinu Marco Mueller in Dieter Kosslick, režiser Mike Leigh in igralec Steve Buscemi.

Lani je nagrado srce Sarajeva za najboljši film prejel režijski prvenec avstrijskega igralca Karla Markovicsa Atmen" (Dihanje). Na festivalu sicer nagrado srce Sarajeva podelijo še najboljši igralki in igralcu.

Seznam gostov letošnjega festivala se dnevno dopolnjuje, med temi, ki so svoj prihod potrdili, pa sta po napovedih organizatorjev španska igralka in pevka Victoria Abril, ki je zaigrala v glavni vlogi v filmu Ženska, ki si je otrla solze, in režiser Bela Tarr. Kultni madžarski režiser se je občinstvu sarajevskega filmskega festivala lani predstavil s filmom Torinski konj.

Prvi sarajevski filmski festival je bil leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, in sicer z željo, da bi festival pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevu in mestu pomagal obdržati njegov svetovljanski duh. Festival, ki je danes glavno srečevališče filmarjev z območja, sicer slovi po sproščenem vzdušju.