Film je v konkurenci devetih filmskih stvaritev iz širše regije najbolj prepričal žirijo, ki ji je predsedoval švedski režiser Ruben Östlund. Take Me Somewhere Nice je zgodba Alme, punce bosanskih korenin, ki živi na Nizozemskem. Ko zaradi očetove bolezni pride v domovino svojih staršev, se mora soočiti z izzivi, ki jih prinaša novo okolje: na eni strani je bratranec, ki "turistke z Zahoda" noče sprejeti kot družinske članice, na drugi pa njegov najboljši prijatelj Denis, s katerim ima Alma očitno močno kemijo. Sledi "nepredvidljiv" film ceste, postavljen v bosansko divjino, ki seveda prinaša spoznanja o sebi in odraslosti. Recenzenti so v "predvidljivih absurdih", na katere naleti osrednja trojica, opazili celo "jarmuschevski pridih".
Glavne vloge so odigrali trije mladi igralci, Sara Luna Zorić, Lazar Dragojević in Ernad Prnjavorac, ki so po oceni žirije izkazali izjemen talent in energijo. Da so film pravzaprav ustvarili prav ti trije mladi talenti, je poudarila tudi režiserka Ena Sendijarević, ki sicer živi in dela na Nizozemskem. Njen stilizirani film je že na festivalu v Rotterdamu dobil posebno nagrado žirije za izjemen umetniški dosežek.
Priznanje žirije za najboljšega igralca je prejel Levan Gelbakhiani v gruzijskem filmu And then we danced. Najboljša igralka 25. filmskega festivala je postala Irini Jambonas, ki je nastopila v bolgarskem filmu Rounds, najboljši režiser pa Turek Emin Alper za film A Tale of Three Sisters.
Za najboljši dokumentarec na festivalu so razglasili azerbajdžanski film When the Persimmons Grew režiserja Hilala Baydarova, za najboljši kratki film pa The Last Image of Father v srbsko-hrvaški koprodukciji in v režiji Stefana Đorđevića.
Vrnitev velikih zvezd
Častno srce Sarajeva so letos namenili poljskemu režiserju Pawlu Pawlikowskemu in mehiškemu filmskemu ustvarjalcu Alejandru Gonzalezu Iñarrituju. Posebni gost festivala je bil tudi priznani mehiški igralec Gael Garcia Bernal, ki je častno srce prejel leta 2014.
Sredi vojne vihre ‒ ustanovili filmski festival
Filmski festival v Sarajevu, ki so ga ustanovili leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevu in mestu pomagal obdržati njegov kozmopolitski duh, je z leti postal glavno srečevališče filmarjev iz regije in širšega sveta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje