O Antonu Tomašiču (1937) so v utemeljitvi nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) med drugim zapisali, da je med sodelavci veljal za vrhunskega profesionalca in pokončnega človeka. Njegov opus je nastajal v časih, ko je bila produkcija igranih vsebin na nacionalni televiziji neprimerljivo obsežnejša od današnje in je tudi z izborom tem in estetskimi stremljenji neredko presegala današnjo produkcijo, ki se zaradi diktata gledanosti vse bolj podreja množičnemu okusu.

Na desetine naslovov obsegajoča filmografija
Tomašič se je leta 1966 še kot kot absolvent Akademije za gledališče radio film in televizijo (AGRFT) zaposlil na Radioteleviziji Slovenija, kjer je deloval vse do upokojitve leta 2004. Bil je eden najbolj dejavnih televizijskih režiserjev igranih vsebin, njegova filmografija šteje na desetine naslovov.

"Upajmo, da bo ta nagrada tudi spodbuda nacionalni radioteleviziji pri ohranjanju njene neprecenljive kulturne dediščine, katere del je tudi opus Antona Tomašiča," je še zapisala komisija v sestavi Tijana Zinajić (predsednica), Miran Zupanič in Martin Srebotnjak.

Peterica prejemnikov nagrad Štigličev pogled
Podeljenih je bilo tudi pet enakovrednih nagrad Štigličev pogled za izjemno režijo, ki jih DSR vsako leto podeli najmanj dvema in največ petim režiserkam oziroma režiserjem, ki ustvarjajo na področju filma in televizije.

Letos so nagradili Marka Šantića za celovečerni igrani film Zbudi me (produkcija Vertigo), Damjana Kozoleta za celovečerni dokumentarni film Pero (Vertigo), Majo Prettner za celovečerni dokumentarec Duhovnica (Studio Virc), Tosjo Flakerja Berceta za celovečerni igrani film Kaj pa Ester? (Temporama) in Ivana Gergoleta za celovečerni igrani film Mož brez krivde (Staragara).

S tečajev sneta vrata prostorov DSR-ja
Predsednik društva Matevž Luzar je na podelitvi nagrad v uvodu pred platno prinesel vrata, ki jih je snel s tečajev društvenih prostorov na Kersnikovi ulici v Ljubljani. Na vrata so režiserji in režiserke pred šestimi leti zapisali 60 nujnih ukrepov za razvoj slovenske kinematografije, ki so del Nacionalnega programa za film za obdobje med letoma 2018 in 2023.

V DSR-ju so zaradi dolgoletne odsotnosti državne vizije razvoja avdiovizualnega ustvarjanja program pripravili sami in z njim seznanili odločevalce. Bil je tudi osnova za aktualni Strateški načrt za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki so ga prav tako pripravili strokovnjaki v okviru Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Luzar je povzel petletno obdobje z ugotovitvijo, da so bili od 60 nujnih ukrepov doslej izvedeni zgolj štirje, so sporočili z društva.

Za prepoznavnost slovenskega filma
Zapisali so še, da želijo slovenske režiserke in režiserji z letnim podeljevanjem nagrad Franceta Štiglica za izjemne dosežke in za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije povečati prepoznavnost slovenskega filmskega ustvarjanja in nagraditi vse prevečkrat prezrte ustvarjalce te veje umetnosti.

Nagrade so avtorsko delo akademskega kiparja in režiserja Mihe Knifica. Nagrado za življenjsko delo sestavljata plaketa in plastika Štigličevih stiliziranih brkov. Nagrado Štigličev pogled sestavljata plaketa in stilizirano iskalo pogleda.