Rajka Ranfla je že v pionirskem obdobju slovenske televizije pritegnil novi medij, ki se mu je za nekaj let zapisal kot novinar, scenarist, režiser, direktor fotografije in montažer. Obsežni filmski opus Rajka Ranfla med drugim obsega okoli 30 kratkih dokumentarnih filmov, v katerih se je večkrat loteval portretov slovenskih kiparjev, slikarjev in igralcev. Po prvem celovečernem igranem filmu Mrtva ladja (1971) se je v naslednjih filmih odrekel poudarjenemu avtorstvu. Mladinski film Ko zorijo jagode pozna več generacij gledalcev, za Ljubezen pa je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Peter Uhan
Rajka Ranfla je že v pionirskem obdobju slovenske televizije pritegnil novi medij, ki se mu je za nekaj let zapisal kot novinar, scenarist, režiser, direktor fotografije in montažer. Obsežni filmski opus Rajka Ranfla med drugim obsega okoli 30 kratkih dokumentarnih filmov, v katerih se je večkrat loteval portretov slovenskih kiparjev, slikarjev in igralcev. Po prvem celovečernem igranem filmu Mrtva ladja (1971) se je v naslednjih filmih odrekel poudarjenemu avtorstvu. Mladinski film Ko zorijo jagode pozna več generacij gledalcev, za Ljubezen pa je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Peter Uhan
false
Lanski nagrajenci s kulturno ministrico: Špela Čadež (ni prisotna), Rok Biček, nagrado Matjažu Ivanišinu je prevzela njegova soigralka v filmu Avtošola Maruša Majer, Jože Pogačnik, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, Siniša Gačič in Barbara Zemljič. Društvo gledaliških režiserjev od lanskega leta podeljuje Štigličeve nagrade - eno nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije in od dve do pet nagrad za izjemno režijo za avdiovizualna dela, ki so bila prvič javno objavljena v preteklem letu. Letošnje nagrajence je izbirala komisija v sestavi Miha Hočevar, Klemen Dvornik (predsednik društva), Martin Turk in Matjaž Ivanišin. Foto: Peter Uhan

Kot piše v obrazložitvi stanovske nagrade za življenjsko delo, je Ranfla že v pionirskem obdobju slovenske televizije pritegnil novi medij, ki se mu je za nekaj let zapisal kot novinar, scenarist, režiser, direktor fotografije in montažer. Že konec 60. let je sodeloval z Viba filmom in posnel tri kratke in pet celovečernih igranih filmov.

Številni filmski portreti slovenskih kiparjev, slikarjev in igralcev
Ranflov filmski opus je obsežen, med drugim obsega okoli 30 kratkih dokumentarnih filmov, v katerih se je večkrat loteval portretov slovenskih kiparjev in slikarjev. Pri tem je v delih Slavka Tihca, Zdenka Kalina, Stojana Batiča, Lojzeta Spacala, Rudija Španzla in Jožeta Ciuhe iskal tiste njihove izrazne prvine, s katerimi je dogradil svoj "ranflovski" svet, je v obrazložitvi zapisal režiser in scenarist Tone Frelih.

Portretiral je tudi slovenske igralce. Njegovi filmski portreti Mile Kačič, Jurija Součka, Radka Poliča, Milene Zupančič in Milene Muhič so s pretanjenim vizualnim jezikom televizijskim gledalcem približali delo in kreacije poustvarjalcev.

Likovna poetična meditacija
Tako v dokumentarnih kot v kratkih igranih filmih – Njiva, Monstrum, Happy – posnetih med letoma 1969 in 1971, Ranfl navdušuje s strukturo metaforike in pozornostjo, ki jo namenja sliki. Gledalcu ponuja poetično meditacijo o človekovih mentalnih stanjih, ki jo zagotavlja sama likovnost.

Po prvem celovečernem igranem filmu Mrtva ladja (1971), v katerem je ponudil eksistencialni razmislek, se je v naslednjih filmih odrekel poudarjenemu avtorstvu in s Pomladnim vetrom celo zajadral v frivolnost, ki jo je pred njim začrtal Boštjan Hladnik s Sončnim krikom. Pomladni veter je zadnji Ranflov film, za katerega je sam napisal izvirni scenarij. Naslednji trije: Ko zorijo jagode, Ljubezen in Živela svoboda so nastali po literarnih predlogah Branke Jurca, Marjana Rožanca in Miloša Mikelna. Za Ljubezen je leta 1985 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Filmska kritika je nekatere Ranflove filme sprejela precej odklonilno, a bi po Frelihovem prepričanju ponoven kritiško neobremenjen ogled filmov danes v njih prepoznal marsikatero vrednoto, ki je bila v ocenah po premierah prezrta.

Drugo leto stanovskih nagrad za dosežke na področju filmske in televizijske režije
Strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev bodo podelili v sredo v Slovenski kinoteki, kjer bodo razglasili še prejemnike nagrad Štigličev pogled za izjemno režijo.

Društvo slovenskih režiserjev bo nagrade podelilo drugič. Lani je nagrado za življenjsko delo prejel režiser Jože Pogačnik, nagrado Štigličev pogled pa je društvo namenilo Barbari Zemljič, Matjažu Ivanišinu, Siniši Gačiću, Špeli Čadež in Roku Bičku.