Indijski prvi nemi celovečerec, Raja Harishchandra, je premiero doživel 3. maja 1913. V naslednjih sto letih je indijska kinematografija (predvsem po zaslugi Bollywooda) postala ena največjih na svetu. Foto: EPA
Indijski prvi nemi celovečerec, Raja Harishchandra, je premiero doživel 3. maja 1913. V naslednjih sto letih je indijska kinematografija (predvsem po zaslugi Bollywooda) postala ena največjih na svetu. Foto: EPA
Bollywoodski film Dilvale Dulhania Le Džajenge kino Maratha Mandir v Mumbaju predvaja enkrat na dan (in to že 900 tednov!), ne glede na to, koliko ljudi se udeleži projekcije. Menda zato, ker je lastnik kinodvorane silen oboževalec Šaruka Kana, ki v filmu nastopa. Foto: EPA
Pripovedovanje zgodb iz bogate vedske tradicije ob uporabi slik in z živo glasbeno spremljavo je bila med Indijci stoletja dolga tradicija. Foto: EPA

V Indiji so z dvema filmoma o skromnih začetkih in današnjem vplivu Bollywooda zaznamovali 100 let obstoja filmske industrije na podcelini. "V navadi je, da se rojstni dnevi praznujejo, in to danes počnemo," je dejala Zoja Aktar, ena izmed štirih avtorjev filma Bombay Talkies (Bombajski zvočni filmi) o indijski ljubezni do filma.

Drama, glasba, ples in zabava: stebri indijskega filma
Film Bombay Talkies je sestavljen iz štirih zgodb, ki so jih posneli vodilni indijski režiserji, poleg Aktarjeve še Karan Džohar, Anurag Kašjap in Dibakar Banerdži. Film bodo predvajali tudi na filmskem festivalu v Cannesu, kjer bo Indija predstavljena kot gostujoča država. "Štiri zgodbe govorijo o strasti do filma in vsebujejo vse ključne elemente indijskega filma - dramo, glasbo, ples in zabavo," je pojasnila koproducentka filma Aši Dua.

Sto let eksponentne rasti
Film na velika platna prihaja točno 100 let po premieri prvega indijskega igranega filma Raja Harishchandra v današnjem Mumbaju. S filmom, ki temelji na zgodbi o krepostnem kralju iz indijskega epa Mahabharata, se je rodila ena najproduktivnejših filmskih industrij na svetu.

Indijska nacionalna kinematografija je razdeljena na več regionalnih kinematografij, ki so vezane na svojo jezikovno skupino. Bollywood pa je ena izmed glavnih indijskih kinematografij in je vezan na hindujsko jezikovno skupino, svoj sedež ima v Mumbaju, sicer pa sodi tudi med najproduktivnejše in s tem največje svetovne kinematografije.

Lani so v Indiji posneli skoraj 1.500 filmov. Bollywoodskih filmov ne obožujejo le Indijci, ampak jih imajo radi po vsej južni Aziji, na Bližnjem vzhodu, v nekaterih delih Afrike in jugovzhodne Azije in povsod, kjer živi veliko Indijcev - tudi nekatera evropska mesta imajo kinematografe, v katerih vrtijo le indijsko produkcijo.

Drugi film, ki gre danes v redno distribucijo, dokumentarec Celluloid Man (Mož iz celulojda), pa govori o ustanovitelju indijskega filmskega arhiva P. K. Nairju. Film so do zdaj predvajali le na festivalih.

Arhiviranje je še v povojih
Po zaslugi 80-letnega Nairja, ki je svoje življenje posvetil zaščiti starih filmov, so ohranili vsaj devet od 1.700 nemih filmov, posnetih v Indiji. "Skoraj 70 odstotkov filmov, posnetih pred letom 1950, je izgubljenih. Med njimi je tudi nekaj draguljev, kot je prvi zvočni film," opozarja Nair.