Film bo nastal po istoimenskem romanu, pod katerega se je podpisal Jasmina Kadra; podpisal in ne podpisala, zato ker je to psevdonim Alžirca Mohameda Moulesehoula. Nekdanji oficir v alžirski vojski si je iz strahu pred 'povračilnimi ukrepi' tistih, ki bi jih utegnilo njegovo na trenutke zelo sporno pisanje o arabski družbi močno zmotiti, nadel ženski psevdonim. Moulesehoul je tokrat na papir spravil zgodbo o arabskem kirurgu, ki živi v Tel Avivu in ki mu žene očitno ni uspelo dobro 'pričvrstiti na jermen'. Nekega dne namreč ugotovi, da je njegova žena vpletena v teroristično mrežo, ki izvaja samomorilske napade. Enega naj bi menda izvedla tudi ona.

Režijo filma bo prevzel v Libanonu rojeni Ziad Doueiri, ki si je izkušnje nabiral kot kamerman asistent v projektih Quentina Tarantina, leta 2004 pa se je prvič predstavil tudi v vlogi režiserja. Tedaj je vodil nastanek francosko-britanske koprodukcije Lila dit ca (Lila tako pravi), ki je prav tako 'kamero potisnila' v arabsko skupnost. Le da je ta živela v Marseillu in da ni noben njen član načrtoval terorističnega napada.

Usodne amorjeve puščice
V filmu Lila dit ca namreč niso bile usodne bombe, pač pa veliko bolj 'primitivno orožje'. Amorjeve puščice. Tihi in za pisanje nadarjeni Chimo, ki mu je ekipa scenaristov (v njej je bil tudi Doueiri, ki se bo kot scenarist podpisal tudi pod The Attack) namenila vlogo pripovedovalca, nas seznani s 'pogubnimi' posledicami dne, ko se je v sosesko naselila skoraj preveč ljubka šestnajstletnica Lila. Srci voditeljev dveh sovražnih si krajevnih cestnih tolp sta takoj omehčani. Kar sledi, je seveda mučno prizadevanje vsakega izmed obeh fantov, da bi smer vektorja sile ljubezni, katere izvor je v Lilinem srcu, usmeril k sebi.