Prejšnji petek je bila v mariborskem ŠTUK-u premiera izobraževalno-dokumentarnega filma Študentska delovna brigada Študentske organizacije Univerze v Mariboru, ki je nastal v produkciji TV Slovenija. Premiere so se udeležili številni brigadirji, ki so v preteklih 17 letih sodelovali na Študentski delovni brigadi, in seveda ustvarjalci filma. Televizijska premiera sledi danes ob 17.30 na prvem programu TV Slovenija, ponovitev pa lahko ujamete 5. 12. ob 14.30, prav tako na TVS 1.

Idejni vodja brigade Zoran Kačičnik je po hudem potresu v Bovcu leta 1999 zbral skupino mariborskih študentov, ki so pomagali domačinom s prostovoljnim delom. Od takrat je brigada pomagala že v številnih občinah, letos pa je potekala v Dobrovniku, kjer so odpravljali posledice poplav.

Zoran Kačičnik nam pove, da »brigado vidi v smislu spoznavanja nekih vrednot, ki jih v današnji družbi na žalost ni več toliko, kot jih je bilo: pomoč, prijateljstvo, spoštovanje drug drugega. In ta projekt je zagotovo priložnost, da mladi spoznajo pristnost teh vrednot in da začutijo, da ni vedno tako, kot jim širša družba vceplja, da so nekoristni, da ne sodelujejo pri kreiranju prihodnosti, ampak da začutijo, kako zelo pomembni so in kako zelo lahko pomagajo posameznikom ter širši družbi.«

Da bi v desetih dneh, kolikor traja brigada, čim več naredili, mora biti delo čim bolje organizirano. Bujenje brigadirjev se začne ob 7. uri, takoj po zajtrku pa se začne delo na deloviščih, ki traja od 8. do 15. ure. Vsako delovišče ima svojega vodjo, ki je odgovoren za nemoten potek dela. Popoldnevi so namenjeni druženju z domačini, športu ali spoznavanju kulturne dediščine kraja. Po potrebi brigadirji tudi v popoldanskem času priskočijo na pomoč domačinom, saj je namen brigade tudi ta, da se študentje in domačini spoznajo in družijo. Tako so se spletla že številna prijateljstva med domačini in brigadirji, ki trajajo še danes.

Jan Sredenšek je eden izmed štirideset brigadirjev, ki se že nekaj let udeležuje brigade. Razloži nam, da je zanj "največje zadovoljstvo, ko vidiš tisti zadnji dan nasmehe domačinov, ki vidijo oz. cenijo to, kar si v desetih dneh naredil, in res se počutiš, da si nekomu nekaj pomagal, občini, njim - to je meni pika na i tega prostovoljnega dela oz. študentske delovne brigade".

"Študentska delovna brigada kot sam projekt za našo generacijo ogromno pomeni: da mladi lahko pustimo neki pečat v vsaki občini, med domačini. Da nismo tista prezrta generacija, kot smo pri zaposlitvah. Vsak pusti neki osebni pečat, pa naj bo to vgravirano v kamen ali v les, in nam osebno veliko pomeni," pove vodja letošnje brigade Nina Černel.

Organizacija projekta je zahtevna, vendar je ekipa Študentske organizacije Univerze v Mariboru že utečena. Nekje januarja začnejo izbirati kraje, ki so potrebni pomoči in ki izkažejo tudi zanimanje za tovrstni projekt. Sledijo dogovarjanja, saj je treba zagotoviti primerno mesto za šotore, vodo, sanitarije. Čeprav je projekt humanitarne narave in so vsi udeleženci prostovoljci, mora organizator izpolniti številne birokratske zahteve, kot so plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (za vsak mesec znaša na prostovoljca 4,63 evra), zagotoviti mora izobraževanje prostovoljcev s področja varnosti pri delu, tudi pri prehrani, brigadirji si ne smejo sami pripravljati obrokov, saj morajo zaradi upoštevanja HACCP-standardov na področju prehrane to storitev plačevati gostincem, kar pa je seveda dražje.

Kljub temu pa ekipa nadaljuje prostovoljno delo, ki je postalo že način življenja brigadirjev, saj se tudi med letom odzovejo in pomagajo tako Mariborčanom kot drugim, ki so potrebni pomoči.

Izobraževalno dokumentarni film so ustvarili: scenaristka Katja Stamboldžioski, režiserka Ita Obersnu, direktor fotografije in snemalec Aleš Živec, snemalec Branimir Belovič in montažer Andrej Modic.