K takemu mišljenju ga je spodbudilo snemanje filma Pekel, posnetega po scenariju njegovega pokojnega mentorja Krzysztofa Kieslowskega in njegovega kolega Krzysztofa Piesiewicza. Poljaka sta dogajanje postavila v Pariz v 80. letih 20. stoletja, v katerem vzporedno spremljata življenja treh sester, ki si še vedno niso opomogle po tragičnem dogodku iz mladosti, ko so bile priča očetovemu samomoru. Oče se je ubil ob prihodu iz zapora, tudi leta kasneje pa sestre ne vedo, kako se spoprijeti z dogodkom.

Njegov zločin naj bi bila pedofilija, resnico o očetu pa spoznajo šele čez mnogo let, ko so njihova življenja že uničena zaradi nepotrebnega trpljenja in sramu. "Sartre se je motil. Pekel smo mi, ne oni," je pred premiero za enega od britanskih medijev povedal Tanović, ki je leta 2001 iz Los Angelesa odletel z oskarjem za najboljši tujejezični film – akademijo je prepričal z Nikogaršnjo zemljo.

Pot iz pekla pokaže razumevanje
"Zame je peklensko to, da se protagonisti niso sposobni prebiti do konca situacije. Nosijo jo globoko v sebi in niti ne govorijo o njej. Če se ti v življenju zgodi nekaj zares groznega, rane ne moreš dokončno pozdraviti, a nekako se lahko postaviš v novo situacijo. Izhod iz pekla je prizadevanje za razumevanje," je prepričan režiser, ki je dogodke v filmu in nesposobnost oseb za njihovo spopadanje primerjal z dogodki med vojno in po njej v Bosni in Hercegovini.

"Kot vojna je. Junaki so taki kot matere, ki med bosansko vojno niso nikoli pokopale svojih sinov, ker niso vedele, kje so njihova trupla. Tragično je, ker s sabo še vedno nosijo neke vrste upanje, ki je popolnoma lažno. To se mi zdi še bolj grozno kot smrt sama," Tanović ni mogel mimo vojne, o kateri je posnel svoj do zdaj najuspešnejši film, pri nastajanju katerega je sodelovala tudi Slovenija.

Scenarij je moral "prespati"
Tokrat Slovenije ni v skupini držav, ki so kakor koli prispevale k reševanju Pekla, so pa pri filmu sodelovale Francija, Belgija, Italija in Japonska, ki so zbrale šest milijonov, kolikor jih je bosanski režiser potreboval za nastajanje filma, ki mu sprva sploh ni bil všeč. Scenarij za Pekel in Vice, dva od treh filmov iz trilogije, je Tanović prejel leta 1996 po smrti svojega mentorja. Takrat mu je bil bolj všeč scenarij za Vice, v katerem bi moral s kamero spremljati fotografa med vojno, a je bil takrat že zaposlen s snemanjem Nikogaršnje zemlje.

Napovedi za Slovenijo še ni
Pravice za trilogijo je kupil Miramax, ki pa se jim je po neuspehu Nebes, ki jih je leta 2002 posnel nemški režiser Tom Tykwer, lani odrekel. Tanovićev agent in režiserjev prijatelj sta nato bosanskega filmarja prepričala, naj se preostalih scenarijev vendarle loti in Tanović se je odločil za Pekel, saj se ni želel spet ukvarjati z vojno. "Tudi Pekel sem videl v popolnoma novi luči, saj sem vmes postal oče in zdaj na stvari gledam drugače kot prej," je zaupal režiser filma, ki ga bodo v britanskih kinematografih začeli predvajati 21. aprila, slovenski operaterji pa ga še nimajo na seznamu premier.

Kljub majhnemu proračunu je Tanović uspel zbrati spoštovanja vredno zasedbo francoskih igralcev, med katerimi je tudi Emmanuelle Béart. "Med snemanjem mi je Denis pomagal razumeti, do kakšne mere moram kot igralka razviti svojo domišljijo. Da ti popolno svobodo, da se vržeš v prizor, čeprav tvegaš, da boš šel predaleč in se na koncu res grozno počutil," je o Tanoviću povedala Francozinja.

Od snemanja želi več kot čakanje
Tanovića Hollywood za zdaj ne mika, saj si ne želi umetniške svobode prepustiti velikim studiem. Poleg tega mu je bližji evropski sistem dela in nabiranja sodelavcev, ko lahko pokličeš prijatelja, ki skoraj zagotovo pozna nekoga, ki ti da telefonsko številko človeka, ki ga iščeš, v Hollywoodu pa bi snemanje filmov opisal kot čakanje, da te ljudje pokličejo nazaj, je dejal Tanović, ki želi naslednje tri filme posneti v angleščini.

Režiser, ki oskarja vsekakor priporoča
Pred premiero svojega najnovejšega filma, za katerega pravi, da je kot romantična komedija v primerjavi s tem, kar vse je že snemal, pa je spregovoril tudi o prednostih, ki jih prinaša zlati kipec. "Super je, ker dobiš boljše vozovnice za letala in večje sobe v hotelih, ko greš na festivale. In ni tako kot pri nogometu, ko eno leto zmagaš, naslednje leto pa slavi nekdo drug. Zmagovalec si celo življenje. Res priporočam, da imate enega," je izjavil Tanović, ki je takoj nato dodal, da se bo to bralo dovolj smešno, saj mu ljudje vedno znova razlagajo, kakšna domišljava baraba je.