Kipa namreč ni hotel narediti nobeden od kurdskih kiparjev na severu Iraka, saj mu je pretil zapor. Filmski ustvarjalci so nato morali prepričati nekega arabskega kiparja, da je pripotoval na kurdski sever države in naredil kip.

Gre sicer za prvi iraški film, ki ga bodo prikazali na canskem filmskem festivalu, ki govori o napetostih med Iračani, Arabci in Kurdi. Zgodba se dogaja ob koncu iransko-iraške vojne leta 1988, režiser pa je zanikal, da je film političen. Dejal je, da gre le za portret, odsev tedanjega režima, ki je po njegovem brutalno zatiral Kurde in druge etnične skupine.

Salim še meni, da se prav veliko stvari ni spremenilo. Irak je bil ustanovljen pred 80 leti in po njegovem do danes ni naredil niti enega koraka naprej. "Ko je padel Huseinov režim, sem jokal od veselja", je še dejal režiser, ki je iz Iraka zbežal pri sedemnajstih letih in se zdaj vrnil, da je posnel film.